Slovenija

'Ni treba, da so vse reforme tako boleče'

Ljubljana, 06. 09. 2010 08.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Sindikati so predstavili sicer že znana stališča do pokojninske reforme. Zavrnili so nesprejemljiva izhodišča, ki bi mnogo ljudi pripeljala v veliko revščino. Semolič pravi, da ''gospodje ne upoštevajo stanja delavcev''.

Kaj se obeta upokojencem?
Kaj se obeta upokojencem? FOTO: Reuters
Vlada bo predlog pokojninskega zakona v četrtek poslala v DZ in s tem po besedah premierja Boruta Pahorja začela sklepno fazo sprejemanja reforme. Za zdaj se ni uskladila z DeSUS, zato bo z njim še zadnje možne rešitve iskala do četrtka. Tudi s sindikati ni našla kompromisa. Ti so danes širše predstavili sicer že znana stališča do reforme.

''Gospodje imajo za cilj reševanje javnih financ, ne upoštevajo pa stanja delavcev. Zato še enkrat pozivamo vlado, čeprav iz tega ne bo nič, k dialogu in da skupaj poiščemo rešitve. Ni potrebno, da so vse reforme tako boleče za delavce,'' je danes dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Kot je na današnji novinarski konferenci še dejal Semolič, so sindikati zavrnili nesprejemljiva izhodišča, ki bi mnogo ljudi pripeljala v veliko revščino. ''Politiki pravijo, da morajo izpolniti obljube iz leta 2008. Takrat so obljubljali vzdržnost pokojninske blagajne ter dostojne pokojnine. S temi obljubami so dobili mandat. Nihče pa ni obljubljal 43 let pokojninske dobe,'' je še povedal. 

Predpogoji sindikatov za nadaljevanje pogajanj so:
1. Da se odmrzne zamrznjen predlog vlade po 41 in 43 letih pogoja za upokojitev.
2. Da se določijo delovna mesta, ki so težka po naravi in kjer mora ostati v veljavi 38 in 40 let pogoja.
3. Da se odmrzne zamrznjen predlog vlade, ki predvideva 34 let osnove za določanje pokojnin.
4. Da se vgradijo varovalke pri določitvi najnižje pokojnine.
5. Da se preneha kupčkanje na relaciji politike v načinu usklajevanja pokojnin.

Ministrstvo za delo ob tem zagotavlja, da dejstvo, da bodo predlog zakona obravnavali ta teden, ne pomeni, da to zapira vrat za nadaljnja pogajanja med socialnimi partnerji, če bi bila ta pogajanja konstruktivna.

'Ne bojimo se nadaljnjih postopkov'

Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj pa je izpostavil dve možnosti, pogajanja ali vojna. ''To, da naj bi šel zakon naprej v vsakem primeru, je za nas alarm prve stopnje. Sedaj sta dve možnosti: usklajevanje in pogajanje ali pa začetek pritiskov in vojna,'' je dejal Rebolj. Predsednik vlade večkrat žuga, ker ne pozna problematike, še meni.

Ob tem pa sindikatov nadaljnjih postopkov ni strah. ''Mi verjamemo, da je delavstvo dovolj seznanjeno, da to, kar predlaga vlada, ni sprejemljivo, zato se nadaljnjih postopkov ne bojimo,'' je dejal predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar.

Zakaj vlada omogoča oziroma dovoljuje, da več kot 150.000 ljudi nima plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, se sprašujejo sindikalisti in poudarjajo, da podaljšanje delovne dobe predlagajo v najmanj primernem času.

Predstavniki sindikalnih central so pripombe k pokojninski reformi vladi posredovali minuli torek. Pripombe ne presenečajo, saj so nasprotovanje zakonu izrazili že ob prejemu osnutka 6. avgusta.

Kritični so zlasti do dviga starostne meje za upokojitev na 65 let in podaljšanja pokojninske dobe. Ugotavljajo, da reforma ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. Vlada ignorira razmere na trgu dela, življenjske razmere delavcev in njihovo zdravstveno stanje, očita predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Semolič vladi očita, da ignorira razmere na trgu dela.
Semolič vladi očita, da ignorira razmere na trgu dela. FOTO: Aljoša Kravanja

'Vrniti milo za drago'

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja na stališče vlade, ki v primeru nepristajanja na njene predloge zagrozi s sprejetjem neusklajenih predlogov, ni mogoče pričakovati drugačnega odgovora kot "vrniti milo za drago".

Zdenko Lorber iz Alternative se je dotaknil tudi problematike poklicnih pokojnin. Če ne bo ustreznega interventnega zakona, "bomo vodili svojo zgodbo", je napovedal.

Predsednik Solidarnosti Branko Celinšek je vladni predlog pokojninskega zakona ocenil kot "politični in ne konsenzualni akt".

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin pa je menil, da v Sloveniji "nimamo predsednika vlade, temveč guvernerja, ki zastopa le pravice nekaterih. /.../ Veliko bi prihranili, če bi vlado izbrali prek javnega razpisa, kot velja za druge izvajalce," je dejal.

Sindikati so vlado pozvali k nadaljnjim pogajanjem, toda kompromis je vedno bolj oddaljen. Tako meni tudi premier Borut Pahor. Po četrtkovi seji vlade je dejal, da usklajevanje reforme s sindikati ni prineslo ustreznih konsenzualnih rešitev in jih očitno tudi v zadnjem tednu ne bo. Vendar upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma. Če pa bo do tega prišlo, premier napoveduje, da ga bo vlada dobila.

Pahorjeve napovedi Semoliča ne presenečajo. "Retorika predsednika je znana in pričakovana. Izrazito podcenjuje pripombe sindikatov in opozorila, da so vladni predlogi krivični," je dejal.

Vlada ima odprto fronto glede pokojnin tudi z DeSUS. Še vedno vztraja na zamrznitvi pokojnin in na usklajevanju pokojnin s plačami ter inflacijo v razmerju 60:40. DeSUS vztraja na 80:20, prvak stranke Karl Erjavec bi pristal na 70:30, zamrznitev pa je za DeSUS nesprejemljiva. Če dogovora ne bo, DeSUS odreka podporo pokojninskemu zakonu in proračunu za prihodnji dve leti. Erjavec je dejal, da s premierjem išče kompromis, a sta vlada in DeSUS v stališčih za zdaj neomajna.

Vlada je prisluhnila

Na ministrstvu za delo so v odzivu pojasnili, da primerjava predloga vlade iz lanskega septembra in predloga, ki ga bo predvidoma ta teden obravnavala vlada, kaže na to, da je vlada v dosedanji razpravi prisluhnila sindikalnim zahtevam in predlogom. Z njimi so se od začetka razprave o pokojninski reformi sestali več kot tridesetkrat.

Po njihovih navedbah je vlada nekatere njihove predloge - kot so bonus za ostajanje v zaposlitvi in starševstvo, posebna pozornost za tiste, ki so z delom začeli zgodaj, daljša prehodna obdobja, kar pomeni, da bo pokojninska reforma postopna - vključila tudi v zakon.

Ob tem pa ministrstvo obžaluje, da zadnji predlog sindikatov kaže na to, da sindikalne centrale niso približale stališč do zadnjega vladnega predloga v nobeni točki, kljub dejstvu, da jim je predsednik vlade dal skoraj mesec dni časa za proučitev vladnega predloga in oblikovanje novih predlogov.

V zadnjem predlogu sindikati zahtevajo tudi blažje pogoje in višje odmere pokojnin in bonusov, kot je določeno v obstoječem zakonu. Obenem pa sindikalne centrale svojih predlogov niso obrazložile in strokovno utemeljile. Zaradi tega je nemogoča tudi ocena vpliva predlaganih ukrepov na finančno vzdržnost pokojninskega sistema, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Finance: Z novim zakonom nižje pokojnine

Bodo pokojnine po novem zakonu res nižje?
Bodo pokojnine po novem zakonu res nižje? FOTO: Reuters

Izračuni naj bi medtem kazali, da se bodo pokojnine po novem zakonu znižale, ne pa da bodo zaustavile znižanje, kot pravi Pahor, v današnji izdaji piše časnik Finance. S primerjavo izračunov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in izračuni sindikatov so ugotovili, da naj bi bile pokojnine po novem zakonu nižje. Če po sedanjem zakonu pokojnina znaša 844,40 evra, pa bi po novem zakonu znašala 721 evrov.

Na zavodu so izračunali učinke daljšega obračunskega obdobja za 50 lani upokojenih oseb, ki so imele pri upoštevanju povprečja plač za 18 let pokojninsko osnovo 1.058,82 evra. Za te osebe z njihovimi konkretnimi plačami so nato izračunali pokojninsko osnovo na podlagi 35-letnega povprečja. Izid je 901,25 evra.

To je za skoraj 15 odstotkov manj od 18-letnega povprečja. In ta razlika se prenese v izračun pokojnine. Pri osnovi 1.058,82 evra ob 79,75-odstotni odmerni stopnji dobimo mesečno pokojnino 844,40 evra, pri osnovi 901,25 ob 80-odstotni odmerni stopnji pa okroglih 721 evrov, poročajo Finance.

KOMENTARJI (176)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

resslovenka
07. 09. 2010 15.06
G.Pahor & Co. so se odločili, reforme se morajo izpeljat. Za vsako ceno. Prav. Treba pa bo prevzeti tudi odogovornost, za vse kar bo sledilo. Tako je to.
cmid
07. 09. 2010 08.51
Večjega liberalca kapitala kot je GOSPOD Pahor nisem zasledil med evropskimi državami.Kot da smo v bankrotu denarno in socialno politiko pa nam narekuje tujina oziroma njen denarni sklad.Da pa je mera polna dajemo posojilo Grčiji, kot da je pri nas vse v najlepšem redu.Če smo v bankrotu naj to jasno in glasno pove vsem Slovencem in naj se neha igrati velikga voditelja v mali državi katerega bi bilo potrebno posnemati po celi Evropi in to predvsem zato , da bi bil njegov veliki ego zadovoljen,
mc_burek@email.si
07. 09. 2010 07.40
cajt da pahor neha snifat koko in povoha plastelin.... tole gre ne nikamor
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.22
+1
Kakšen je odnos marksistov do majhnih kmetij in malih podjetnikov? Iz zgodovinskega stališča je razvoj velikopoteznega kmetijstva razumljivo napreden. Omogoča večjo produktivnost delavstva, tako da večino prebivalstva oskrbuje s hrano mala manjšina prebivalstva. V ZDA samo 2-3% delovnega prebivalstva dela na zemlji. To omogoča ogromni večini prebivalstva, da se ukvarja z ostalimi proizvodnimi aktivnostmi. Tako bi pod socializmom mehanizacija in velikopotezno kmetijstvo bila vodilo po vsem svetu. Seveda bi nasprotovali preveliki uporabi strupenih pesticidov in umetnih gnojil…, ki so posledica dobičkarske naravnanosti kapitalizma. Kaj torej sporočamo malim kmetovalcem? Pravzaprav, kaj sporočamo malim poslovnežem, malim trgovcem itd.? Iz zgodovinskega stališča so ti elementi pod kapitalizmom obsojeni na propad skozi neusmiljeno tekmovanje velikih kmetov, supermarketov itd. A v tej družbi še vedno obstajajo in naša dolžnost je, da razvijemo program, ki jih bo privedel o revolucionarne stranke. Trotsky je to obravnaval v delu Prehodni program, pa tudi v drugih. Njegove ideje so potencialne zaveznice proletariata in so lahko uresničene na podlagi jasnega programa. To pomeni, da zahtevamo ugodne kredite za male kmetovalce in male trgovce. V kapitalizmu so te ideje poteptane s strani velikih monopolistov in bank, saj jim morajo plačevati velike obresti na svoja posojila, ki jih odprejo za zagon posla, tako da na koncu niso več zmožni odplačevati obresti ali pa jim te odžirajo velik del dohodka. Mi zahtevamo ugodne kredite za nabavo strojev, umetnih gnojil, semen itd., a da lahko to dosežemo moramo prevzeti nadzor nad bankami in monopolisti, ki nadzirajo proizvodnjo umetnih gnojil, semen, itd. V tem smislu pozivamo male kmetovalce, kot tudi male trgovce, da naj se združijo z delavci proti kapitalistom ter se na ta način odstranijo izpod vpliva kapitalistov.
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.22
Kako bo v socializmu proizvodnja socializirana in bogastvo porazdeljeno? Sodobna proizvodnja je že socializirana. Na primer, en sam človek ne more napraviti avtomobila ali računalnika od z ačetka do konca. Sodobno gospodarstvo je tako obsežno, da je potreben napor milijonov po vsej zemlji, da sestavijo končen proizvod, kot je naprimer računalnik. Od tistih, ki kopljejo surovine, do tistih ki naredijo načrt strojne opreme. Do tistih, ki ga sestavijo, do dostavljalca do tvojih vrat. Gre za kolektiven proces. Še vedno pa ni denar, ustvarjen z vsemi temi delavci, porazdeljen enakovredno – korporacije in milijarderji obdržijo zase zelo neenak del. (Bill Gates?). Sodoben delavski razred je tisti, ki poganja tovarne in posle dan na dan, on je tisti, ki proizvaja bogastvo družbe kolektivno. Vendar še vedno niso resnično udeleženi v plačilu za svoj trud. Seveda lahko dobijo nekaj drobtinic v obliki bonusov in majhnih poviškov, ampak to ni nič v primerjavi z bonusi, ki jih prejmejo kapitalisti (za njih ni nič ne običajnega ne kaj milijonov “ božičnega bonusa”!). Kar je potrebno, je razdelitev tega bogastva med tiste, ki ga v resnici ustvarijo.
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.21
če je socializem naslednja stopnja človeške družbe, zakaj bi se zanj borili? V kapitalizmu so materialna sredstva za preobrazbo v socializem ustvarjena, toda kapitalizem nikoli ne bo sam od sebe doživel končnega zloma – v to mora biti prisiljen. če bi večno obstajal, bi celotno človeštvo privedel nazaj v barbarstvo. Že dandanes se barbarstvo širi čez Afriko in dele Azije. Tragična streljanja med dijaki so še en primer tega pojava. Skozi takšno nazadovanje se bo delavski razred primoran mednarodno bojevati znova in znova. če mu bo spodletelo prevzeti oblast, se bo na njihovih truplih kapitalističen sistem nadaljeval ter za vsako ceno poskušal obdržati stabilnost z diktaturami, vojnami in protirevolucijami. Končno, če se delavski razred ne bo mogel dokopati do oblasti in ustvariti demokratično socialistično družbo, lahko celotno človeštvo potone v kaos. Navadni ljudje, kot smo jaz in ti, se moramo vključiti z izobraževanjem drugih in širjenjem pristnega marksizma, tako da bo ob revolucionarni priložnosti delavski razred lahko prevzel oblast kar se da hitro in mirno.
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.19
Kaj marksisti menijo o tehnoloških novostih? Kot smo videli je bilo glavno področje širjenja sedanjega gospodarskega cikla (1991-2000) informacijska tehnologija. Nekdanji Laburistični sekretar Robert R. Reich meni, da več kot 70% kredita za širjenje pripada računalništvu in internetu. Iz marksističnega stališča ni pri vsem tem ničesar novega. Že v Komunističnem manifestu, da ne govorimo o Kapitalu, je to predvideno. Manifest je objasnil, kaj je abeceda vsakega marksista, namreč da kapitalistični sistem v nasprotju s kakršnimkoli drugim preteklim sistemom lahko obstaja le, če nenehno revolucionizira proizvodna sredstva. Modno je postalo govoriti o daljnosežnih posledicah informacijske tehnologije. Jasno je, da je to pomemben razvoj, toda takšni razvoji so bili v vsakem gospodarskem ciklu. Tukaj ne mislimo na trgovinski cikel kot tak, ampak na široka zgodovinska obdobja, ki so označevala različne stopnje kapitalističnega razvoja, kot naprimer povojni razmah v nasprotju z medvojnim obdobjem in podobno. Celo najbolj površinska raziskava glavnih kapitalističnih ciklov nam razkrije, da je za vsakega izmed njih po industrijski revoluciji bilo značilno vlaganje v nove tehnologije z daljnosežnimi posledicami. Parni stroj je bil osnova industrijske revolucije. Revolucioniziral je proizvodnjo tekstila. Sledil je razmah železnice v drugi polovici 19. stoletja. V vsakem ciklu so kapitalisti iskali dobičkonosna področja investicij. Dandanes je to internet, ki je brez dvoma skrajno značilen ter pomemben izum z velikanskimi posledicami, še posebno za družbeno načrtovano gospodarstvo v prihodnosti. A da bi to dokazali se morajo prilagotiti proizvodni sistemi, da bomo odpravili razmah-padec cikle. V vsakem ciklu so bili izumi, ki niso bili nič manj ali celo bolj revolucionarni. Železnica, parniki in telegrafi so bili veliko bolj revolucionarni v povezovanju sveta, kot je danes internet. Po železnici so prišli avtomobili, elektrika, energija, kemikalije, plastika, radijo, televizija, letala, radarji, jedrska energija – vse to je predstavljalo velik napredek. Ves ta strahovit in osupljiv napredek nam daje le bežen pogled na to, kakšen šele bo v prihajajoči socialistični družbi. Kakorkoli, zaradi dejstva da tehnologija obstaja, nihče ne more sklepati da gospodarski cikli ne obstajajo. Ta sklep ne izhaja iz stališča pravilne logike. Iz zgodovinske perspektive se zdi celo nesmiseln. Na primer, v 20. in 30. letih je obstajala najbolj vznemirljiva tehnologija: telefoni, elektrika, letala, avtomobili, televizija…, ki pa ni mogla biti proizvedena. Zakaj ne? Da se dana tehnologija proizvaja mora biti v interesu razreda, ki daje materialno osnovo za njen razvoj. Tako je bilo tudi v starodavnih časih. Že Grki so odkrili parno moč in dejansko zgradili delujoče modele parnih strojev, ki pa so ostali gola igrača ter redkost. Zakaj? Ker je bilo suženjsko gospodarstvo osnovano na navidezno neomejenem dotoku neplačane delovne sile. Zakaj bi bili potem lastniki sužnjev zavzeti za delavsko-varčne stroje? Podobna situacija je bila v fevdalizmu, ki je bil osnovan na podlagi vklenjenega delavstva podložnikov. Tudi fevdalci niso imeli nobenega interesa vlagati svoj dobiček v stroje in tehnologijo. Zakaj bi, če je imel na razpolago podložniško delovno silo? Samo s prihodom kapitalizma in industrijske revolucije je gospodarstvo pridobilo odločilno pomembnost, kar je razvidno ob vsaki stopnji razvoja kapitalizma, zadnjih 200 let. Kot je razložil Marxs, je kapitalizem doslej edina družbeno-gospodarska ureditev, ki je osnovana na trajnem revolucioniziranju proizvodnih sil. Kakorkoli, to ne pomeni povsem, da kapitalisti za užitek vlagajo v razvoj tehnologije. Bužoazija bo vlagala samo dotlej, dokler bo v zameno dobila primerno povračilo. Na neki točki v tem ciklu to povračilo ni več zadostno, da bi zagotavljalo nadaljno vlaganje. Na tej točki kapitalisti nehajo vlagati, zato pride do recesije.
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.18
Kaj pa individualizem pod socializmom? Velikokrat si ljudje predstavljajo individualizem pod socializmom na osnovi, ki jo je v Rusiji predstavljal Stalin ali Mao na Kitajskem. To je ustvarilo predstavo o tem, kako vsi tekajo naokrog v uniformah in imajo točno določen način obnašanja ter oblačenja ter o vsemogočni državi, v kateri so želje in pravice posameznika uslišane le, če so v interesu celotne družbe. V resnici interesi celotne družbe niso bili v skladu z interesi majhne birokratske klike, ki je bila parazit delavskega razreda in je bdela nad nacionaliziranim planiranim gospodarstvom. Ta birokratizacija je imela usoden vpliv na izboljšanje, ki ga je prinesla ruska revolucija in to ne samo na gospodarstvo temveč tudi na področje življenja. Birokracija ni imela zadušljiv učinek le na proizvodnjo, ampak tudi na umetnost, znanost ter kulturo. Stalinisti so se bali vsake možne opozicije, še posebno intelektualcev, ki jih ne bi mogli nadzirati. V veliko primerih so jih dobesedno utišali. Individualno izražanje je bilo smatrano za protirevolucionarno, celo kultura je je bila podjarmljena kolektivni volji – ne družbe, temveč peščici birokracije, ki se je obupno oprijemala svoje moči in privilegijev. Ne samo gospodarstvo, vsa življenjska področja zahtevajo kisik demokracije, če so dovolj uspešna. Kapitalistična družba v kateri živimo danes naj bi bila individualistična, kar zveni pozitivno. V realnosti na družbi osnovan dobiček vzbudi pohlep, sebičnost in egoizem. Ta družba je osnovana na ideji »ubij ali bodi ubit« in pod kapitalizmom bodo ljudje storili vse, da napredujejo. V imenu dobička so talenti in zmožnosti ogromne večine ljudi zapravljeni za proizvodnimi trakovi ali zaradi nezaposlenosti. Nimamo pravice do službe, izobrazbe, zdravstva, pravice do osnove, ki bi zagotovila civiliziran razvoj, pravice da se izrazimo in prispevamo ter popolnoma izkoristimo svoje zmožnosti. V kolektivni družbi pravega socializma bodo pravice posameznika prvič resnično upoštevane, brez prisile in omejitev. To bo družba brez meja, osnovana na gospodarskem superizobilju, kjer bodo lahko vse naše potrebe zadovoljene. S sodobno tehnologijo lahko proizvedemo več kot dovolj za vse potrebe in hrepenenja človeštva z relativno malo truda. Na primer, včasih je bilo potrebno veliko delavcev, da so sestavili televizijo. Dandanes pa je z avtomatizacijo, roboti in ostalimi izboljšavami v učinkovitosti potrebno veliko manj delavcev. Toda v kapitalizmu stroji nadomeščajo delavca, ki si je nato primoran najti slabše plačano delo ali biti nezaposlen – zapravljati svoje zmožnosti. V socializmu bodo izboljšave ter tehnologija uporabljene v korist človeštva. Stroji bodo delali za nas – čas, ki ga bomo z njihovo pomočjo prihranili bomo lahko porabili za druge življenjske cilje. Osvobojeni bomo garaštva delavstva, ki pomeni pod kapitalizmom obstoj. Imeli bomo čas, da bomo v življenju tudi uživali, študirali, potovali, spoznali druge kulture ter razvili svoje sposobnosti. Razvoj gospodarstva nam bo omogočil, da bomo porabili manj časa za delo ter nas osvobodil na področjih, ki so nam danes nedosegljiva bodisi zaradi denarja, bodisi zaradi prekomernega dela. Umetnost, znanost, glasba itd. se bodo končno lahko razvile, ko bodo osvobojene omejene kapitalistične družbe. Koliko Bethovnov in Shakespearov je živelo do danes? Bore malo. Ali bolje rečeno malo tistih, katerih talenete smo lahko uživali. Koliko takšnih je bilo omejenih na tovarne, polja ter pisarne? Ko bomo opravili z zastarelim zasebno dobičkarskim sistemom in anarhijo, ki jo ta vpeljuje v naše gospodarstvo, ki ne pripada posamezniku temveč vsem, bodo zadoščene vse njihove sanje in prizadevanja. Dosegli bomo višjo stopnjo človeške kulture in iz tega vrhunca se bodo pojavili novi vrhovi. Stoje na ramenih zgodovine, bodo moški in ženske skupaj stali nad zgodovino. S svojo primitivno zgodovino za nami in z demok
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.16
Kakšna bo socialistična družba? Čeprav nihče ne more podati natančne slike kako bi takšna družba izgledala lahko rečemo, da bi takšna oblika družbenega lastništva in demokracije pomenila konec razredne družbe ter seveda konec delitve delavstva. Delavski razred, ki bi prevzel oblast, bi radikalno preobrazil današnje gospodarstvo in družbo. Socializem je demokratičen ali pa ga ni. S tem ne mislimo le na nekakšno demokracijo na papirju, bolj natančno buržoazno demokracijo, kjer nam je dovoljeno glasovati vsakih nekaj let za parlament, ki potem vlada v interesu kapitalizma, ampak na demokracijo, kjer smo vsi aktiven del ne samo v glasovanju, temveč v vodenju naših skupnosti, delovnih okolji in naše družbe. Ko bodo enkrat sodobno gospodarstvo, industrija, znanost in tehnologija v rokah vseh članov družbe, bomo lahko dosegli polno zaposlenost in kratek delovnik – seveda po nekem času, ko bomo v resnici udejanili svoje sposobnosti. Vidimo lahko, da gospodarstvo prevzema vodstvo pri 10 ali celo 20% na leto. To bo v celoti možno šele, ko bomo opravili z anarhijo privatnega lastništva in njegovega dobičkarskega motiva. Takšna gospodarska rast bo lahko v petih letih podvojila družbeno gospodarstvo! Znižanje delovnega urnika in povečanje produktivnosti družbe sta prva pogoja za izginotje razredne delitve družbe in za rojstvo socializma. Kot je rekel Marx, vsakdo bi dal v okviru svojih zmožnosti ter dobil v skladu s svojimi potrebami. Takšna družba ni utopija, ampak edina alternativa počasnemu in bolečemu potonu v barbarizem. Toda to ne bo prišlo samo po sebi celo v milijon letih. Samo socialistična revolucija, to je zavestno gibanje delavskega razreda, da prevzame nadzor nad svojim življenjem lahko povzroči to spremembo. Ta premik zahteva izurjeno ter izobraženo vodstvo, ki lahko zagotovi uspeh. Zadnjih sto let, vsaj od druge svetovne vojne, je kapitalistični sistem končeval svojo napredno vlogo. Je ovira na poti človeškega napredka. Ne smemo čakati na njegovo nestabilnost, da nas bo potisnil nazaj v temno dobo. V naslednjih letih bomo imeli veliko priložnosti. A zmaga socializma ni neizogibna, lahko je zagotovljena le v obsegu, na katerega se bomo pripravljali danes.
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.15
Kaj ljudje mislijo, ko se nazivajo s socialisti? Za besedo »socialist« se skrivajo ljudje dveh tipov – pravi, ki se zavzemajo za odpravo mezdnega dela in oblasti kapitala ter reformisti. Veliko reformistov se naziva s »socialisti«, a imajo imperialistične težnje. Na primer: trenutno se francoska vlada imenuje socialistična, čeprav podpirajo kriminalne imperialistične cilje, kot je bombardiranje Jugoslavije! V marksističnih terminih je socializem na splošno gledan kot obdobje prehoda med kapitalizmom in komunizmom – prehod k sistemu, v katerem bo resnično veljalo načelo:«Od vsakega toliko kot lahko ter vsakomur toliko kot potrebuje«. Tako se lahko pravi marksisti imenujejo socialisti tako dolgo, dokler imajo za cilj odpravo kapitalizma in vzpostavitev pravega delavskega nadzora, demokratičnega socializma. Zapomnite si: tiste, ki se sami nazivajo s »socialisti« moramo vzeti s pridržkom – poglejte vsebino kozarca preden jo pojeste – ne zanesite se na etiketo!
InterReflectlons
07. 09. 2010 03.13
Kaj so marksizem, leninizem in trockizem? Ti termini so običajno uporabljeni za razlikovanje med revolucionarnimi marksisti (tistimi, ki so uvideli, da se mora sedanji sistem zamenjati) ter reformisti (tisti, ki verjamejo, da lahko kapitalizem napravijo »prijaznejši in nežnejši«, kar pa je nemogoče!) Leninizem v resnici ni nič več kot razširitev Marxovih idej v dobo imperializma (dobo prevlade finančnega kapitala in monopolov ter popolno podjarmljenje kolonijalnega sveta glavnim silam). Še vedno je nekaj zmede kako daleč marksizem/leninizem sežejo. Nekateri sledijo Stalinu, Maou ali Trockemu. Stalin in Mao NISTA bila Marxsista, bila sta kvečjemu antimarksista, saj nista vodila režima osnovanega na demokratičnem nadzoru delavstva, ampak na totalitarnem nadzoru sloja birokratov, ki so bili paraziti delavske države. Trockizem ali tisti, ki sledijo Leonu Trockemu (vodil je odpor proti Stalinovi nazadnjaški politiki po Leninovi smrti leta 1924) je pravzaprav nadaljevanje marksizma/leninizma, a veliko ljudi uporablja besedo trockizem, da se ločijo od stalinistov. Osebno se strinjam s trockizmom in ga imam za nadaljevalca marksizma/leninizma, a zaradi negativnih stranskih pomenov povezanih s trockizmom (zaradi njegovih fanatičnih in pogosto čezmerno levih privržencev) sem zadovoljen z nadimkom marksist/leninist, ker so Trockijeve ideje njegovo razširjenje. Med Tockijevimi pomembnejšimi prispevki marksistični teoriji so njegove znanstvene analize o naravi stalinizma ter ideje o stalni revoluciji, posebno v obziru kolonijalnega sveta.
mark50
07. 09. 2010 01.06
Vladna kalkulacija ( glede polnjenja pok.blagajne ) se bi izšla če bi vsi ki želijo delati in tisti katere bi z reformo prisilili da delajo do 65.leta IMELO delovna mesta. Pa jih ni niti za mlade niti za stare. še za tiste jih ni ki si bi radi penzijo zaslužli. Brez dovolj delovnih mest nebo reforma prinesla prav ničesar v proračun. Po mojem bi država morala v tem primeru priskrbeti vsaj za 200.000 dodatnih delovnih mest.( 100 tisoč je na borzi in cca 100.000 bi jih morali priskrbeti za 2starce" ) To pa se mi ne zdi niti približno dosegljivo. Posebej še ker kitajčki delajo zelo poceni , globalizacija pa je vsak dan bolj prisotna tudi na slo trgu.
mark50
07. 09. 2010 00.59
NI mi jasno zakaj se vlada spušča v boj za oslovo senco z penzionisti in sindikati glede starostne meje upokojevanja. Kaj mu ni jasno ( Borutu ) da takrat ko bo reforma začela delovati več nebo skoraj nobenega delavca v R.Sloveniji ki je začel delati s 15.leti starosti. Danes jih sigurno 70 % gre študirat . In ti ne končajo študija pred 25.letom starosti Če bi službo dobil takoj po študiju , bi 40 let d.dobe imel ravno ko bo star 65 let. Ostalih 30 % ki po srednji šoli hočejo iti delat pa ga itak ne dobijo. Tako ne vidim prav nobenega razloga in smisla iti v vojno z vsemi. In si še dodatno otežiti situacijo pred lokalnimi volitvami in tudi čez 2 leti državnozborskimi. Efert ta reforma NEBO imela. Ker se vsaj 90 % delavcev nebo upokojilo pred 65leti starosti. kvečjemu še pozneje. ker nebodo spravli skupaj 40 let d.d.!!!! Ostalih 10 % pa bi šlo v invalidsko ali pa bo pokojno še preden bodo zaključili teh 40 let. In 40 let dela je za vsakega dovolj. posebej za tiste ki fizično delajo težka dela. Tu se strinjam s sindikati in Erjavcem. Vlade pa ne razumem.
nelie
06. 09. 2010 22.37
qwert1 lepo si tole ven potegnil. Bruhala bom, banda pokvarjena!!!!!!!!! z lahkoto rečeš, da niti ene stvari niso izpolnili.
Frane Šajn
06. 09. 2010 20.57
KONEC KONCEV LJUDJE ZAHTEVAJMO VPLAČILA, KI SMOJIH VPLAČALI V POKOJNINSKI SKLAD IMATE VSO PRAVICO DOBITI SVOJ DENAR NAZAJ. IN ZAHTEVATI BRUTA IZPLAČILA. TO LAHKO NAREDITE V EVROPI V NEMČIJI NA- PRIMER SEVEDA USTREZNO REVALORIZIRAN. ČE NIMA VIZIONAR NAJ NAJAME KREDIT TAKO KOT ZA GRKE Z DVAKRAT IN POL BOLJŠIM STANDARDOM.
InterReflectlons
06. 09. 2010 20.51
"Sindikati so vlado pozvali k nadaljnjim pogajanjem, toda kompromis je vedno bolj oddaljen. Tako meni tudi premier Borut Pahor. Po četrtkovi seji vlade je dejal, da usklajevanje reforme s sindikati ni prineslo ustreznih konsenzualnih rešitev in jih očitno tudi v zadnjem tednu ne bo. Vendar upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma. Če pa bo do tega prišlo, premier napoveduje, da ga bo vlada dobila." Če Pahor dobi referendum, bom nehal govorit Pahor neumen, ampak bom rekel Slovenci neumni!!! Zdej se lahko dokažete, a ste hlapci ali, kajti referendum je naše EDINO OROŽJE, ki ga imamo na razpolago!!!
Frane Šajn
06. 09. 2010 20.51
POMLADNIKOV NI NIČ SLIŠAT SE SPOMNITE VSE KAJ SO VAM OBLJUBLJALI NA PREDVOLILNIH ZBORIH REVE, NO STE PRIPELJALI TE REVEŽE V INDIJO KOROMANDIJO NI KAJ ? "DEMOKRACIJA" JE BIL TO CILJ STEPARJEV REVANŠIZEM ZA VSAKO CENO. VLADAJOČE STRANKE IN NJIHOVEGA LIDERJA PA NE BI VOLIL ČE MI DRŽIJO TROMBLON NASLONJEN NA SENCE.
InterReflectlons
06. 09. 2010 20.47
BRUTO NA ROKE PA SE ZNADJITE KOT VESTE IN ZNATE, UPOKOJENCEM PA DELNICE KAD-A IN SOD-A, PA BO MIR!!!
Frane Šajn
06. 09. 2010 20.44
MATER PA DRŽI TISTA SRBSKA BOJ SE RAJO KAD SE SELJO POGOSPODI.
Frane Šajn
06. 09. 2010 20.43
NE JAMRAJTE LJUDJE V TRI DNI NE POMAGA POMAGAJO DEJANJA. IMATE MOČ V STEVILU. ZAMENJAJTE VIZIONARJE. NA TO POVPREČJE PLAČ KI JIH JE VIZIONAR ZAKOLIČIL IN KRITERIJ PRI ODMERI POKOJNINE, ČE TO DOPUPUSTITE STE PODPISALI SAMOMOR. PODPRITE SINDIKATE IN V BORBO DO KONCA ZDAJ JE ČAS.