'Ni treba, da so vse reforme tako boleče'

''Gospodje imajo za cilj reševanje javnih financ, ne upoštevajo pa stanja delavcev. Zato še enkrat pozivamo vlado, čeprav iz tega ne bo nič, k dialogu in da skupaj poiščemo rešitve. Ni potrebno, da so vse reforme tako boleče za delavce,'' je danes dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Kot je na današnji novinarski konferenci še dejal Semolič, so sindikati zavrnili nesprejemljiva izhodišča, ki bi mnogo ljudi pripeljala v veliko revščino. ''Politiki pravijo, da morajo izpolniti obljube iz leta 2008. Takrat so obljubljali vzdržnost pokojninske blagajne ter dostojne pokojnine. S temi obljubami so dobili mandat. Nihče pa ni obljubljal 43 let pokojninske dobe,'' je še povedal. 

Ministrstvo za delo ob tem zagotavlja, da dejstvo, da bodo predlog zakona obravnavali ta teden, ne pomeni, da to zapira vrat za nadaljnja pogajanja med socialnimi partnerji, če bi bila ta pogajanja konstruktivna.

'Ne bojimo se nadaljnjih postopkov'

Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj pa je izpostavil dve možnosti, pogajanja ali vojna. ''To, da naj bi šel zakon naprej v vsakem primeru, je za nas alarm prve stopnje. Sedaj sta dve možnosti: usklajevanje in pogajanje ali pa začetek pritiskov in vojna,'' je dejal Rebolj. Predsednik vlade večkrat žuga, ker ne pozna problematike, še meni.

Ob tem pa sindikatov nadaljnjih postopkov ni strah. ''Mi verjamemo, da je delavstvo dovolj seznanjeno, da to, kar predlaga vlada, ni sprejemljivo, zato se nadaljnjih postopkov ne bojimo,'' je dejal predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar.

Zakaj vlada omogoča oziroma dovoljuje, da več kot 150.000 ljudi nima plačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, se sprašujejo sindikalisti in poudarjajo, da podaljšanje delovne dobe predlagajo v najmanj primernem času.

Predstavniki sindikalnih central so pripombe k pokojninski reformi vladi posredovali minuli torek. Pripombe ne presenečajo, saj so nasprotovanje zakonu izrazili že ob prejemu osnutka 6. avgusta.

Kritični so zlasti do dviga starostne meje za upokojitev na 65 let in podaljšanja pokojninske dobe. Ugotavljajo, da reforma ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. Vlada ignorira razmere na trgu dela, življenjske razmere delavcev in njihovo zdravstveno stanje, očita predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

'Vrniti milo za drago'

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja na stališče vlade, ki v primeru nepristajanja na njene predloge zagrozi s sprejetjem neusklajenih predlogov, ni mogoče pričakovati drugačnega odgovora kot "vrniti milo za drago".

Zdenko Lorber iz Alternative se je dotaknil tudi problematike poklicnih pokojnin. Če ne bo ustreznega interventnega zakona, "bomo vodili svojo zgodbo", je napovedal.

Predsednik Solidarnosti Branko Celinšek je vladni predlog pokojninskega zakona ocenil kot "politični in ne konsenzualni akt".

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin pa je menil, da v Sloveniji "nimamo predsednika vlade, temveč guvernerja, ki zastopa le pravice nekaterih. /.../ Veliko bi prihranili, če bi vlado izbrali prek javnega razpisa, kot velja za druge izvajalce," je dejal.

Sindikati so vlado pozvali k nadaljnjim pogajanjem, toda kompromis je vedno bolj oddaljen. Tako meni tudi premier Borut Pahor. Po četrtkovi seji vlade je dejal, da usklajevanje reforme s sindikati ni prineslo ustreznih konsenzualnih rešitev in jih očitno tudi v zadnjem tednu ne bo. Vendar upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma. Če pa bo do tega prišlo, premier napoveduje, da ga bo vlada dobila.

Pahorjeve napovedi Semoliča ne presenečajo. "Retorika predsednika je znana in pričakovana. Izrazito podcenjuje pripombe sindikatov in opozorila, da so vladni predlogi krivični," je dejal.

Vlada ima odprto fronto glede pokojnin tudi z DeSUS. Še vedno vztraja na zamrznitvi pokojnin in na usklajevanju pokojnin s plačami ter inflacijo v razmerju 60:40. DeSUS vztraja na 80:20, prvak stranke Karl Erjavec bi pristal na 70:30, zamrznitev pa je za DeSUS nesprejemljiva. Če dogovora ne bo, DeSUS odreka podporo pokojninskemu zakonu in proračunu za prihodnji dve leti. Erjavec je dejal, da s premierjem išče kompromis, a sta vlada in DeSUS v stališčih za zdaj neomajna.

Vlada je prisluhnila

Na ministrstvu za delo so v odzivu pojasnili, da primerjava predloga vlade iz lanskega septembra in predloga, ki ga bo predvidoma ta teden obravnavala vlada, kaže na to, da je vlada v dosedanji razpravi prisluhnila sindikalnim zahtevam in predlogom. Z njimi so se od začetka razprave o pokojninski reformi sestali več kot tridesetkrat.

Po njihovih navedbah je vlada nekatere njihove predloge - kot so bonus za ostajanje v zaposlitvi in starševstvo, posebna pozornost za tiste, ki so z delom začeli zgodaj, daljša prehodna obdobja, kar pomeni, da bo pokojninska reforma postopna - vključila tudi v zakon.

Ob tem pa ministrstvo obžaluje, da zadnji predlog sindikatov kaže na to, da sindikalne centrale niso približale stališč do zadnjega vladnega predloga v nobeni točki, kljub dejstvu, da jim je predsednik vlade dal skoraj mesec dni časa za proučitev vladnega predloga in oblikovanje novih predlogov.

V zadnjem predlogu sindikati zahtevajo tudi blažje pogoje in višje odmere pokojnin in bonusov, kot je določeno v obstoječem zakonu. Obenem pa sindikalne centrale svojih predlogov niso obrazložile in strokovno utemeljile. Zaradi tega je nemogoča tudi ocena vpliva predlaganih ukrepov na finančno vzdržnost pokojninskega sistema, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Finance: Z novim zakonom nižje pokojnine

Izračuni naj bi medtem kazali, da se bodo pokojnine po novem zakonu znižale, ne pa da bodo zaustavile znižanje, kot pravi Pahor, v današnji izdaji piše časnik Finance. S primerjavo izračunov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in izračuni sindikatov so ugotovili, da naj bi bile pokojnine po novem zakonu nižje. Če po sedanjem zakonu pokojnina znaša 844,40 evra, pa bi po novem zakonu znašala 721 evrov.

Na zavodu so izračunali učinke daljšega obračunskega obdobja za 50 lani upokojenih oseb, ki so imele pri upoštevanju povprečja plač za 18 let pokojninsko osnovo 1.058,82 evra. Za te osebe z njihovimi konkretnimi plačami so nato izračunali pokojninsko osnovo na podlagi 35-letnega povprečja. Izid je 901,25 evra.

To je za skoraj 15 odstotkov manj od 18-letnega povprečja. In ta razlika se prenese v izračun pokojnine. Pri osnovi 1.058,82 evra ob 79,75-odstotni odmerni stopnji dobimo mesečno pokojnino 844,40 evra, pri osnovi 901,25 ob 80-odstotni odmerni stopnji pa okroglih 721 evrov, poročajo Finance.