Preiskovalna komisija, ki preiskuje razmere v državnem tožilstvu, je zaslišala Matijo Benuliča, ki je marca lani postal vodja oddelka za gospodarski kriminal na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, od lanskega julija lani je bil namestnik vodje tega tožilstva, in sicer do odstopa v letošnjem aprilu. Osrednja tema današnjega zaslišanja je bil primer nekdanjega državnega tožilca Mirana Železnika.
Kot je znano, je posebna skupina na vrhovnem državnem tožilstvu po pregledu 377 zadev, ki so bile najdene v "omarah" nekdanjega vodje gospodarskega oddelka ljubljanskega tožilstva Železnika oziroma njegovega pomočnika, med drugim ugotovila, da je tožilčeva neaktivnost povzročila, da je zastaralo 38 zadev, pri 25 zadevah Železnik ni odredil vpisa ovadbe ali druge vloge v ustrezen vpisnik. V 34 zadevah pa je šlo za nepravilen vpis, kar je največkrat imelo za posledico, da zadeva, ki je imela vse značilnosti kazenske ovadbe, sploh ni bila obravnavana.
Da je Železnik pustil toliko spisov, je Benuliča presenetilo, kot je dejal, tega pred prevzemom oddelka ni pričakoval. Kot je navedel predsedujoči komisiji Dimitrij Kovačič (SDS), je Benulič v svojem poročilu ugotavljal, da ne gre za kaznivo dejanje, ampak za disciplinsko kršitev ter da je Železnik svoje delo opravljal nepravočasno, malomarno in nevestno. Benulič je med drugim še pojasnil, da ni zaznal kaznivega dejanja glede naklepa, zato je tudi zavrnil ovadbo, ki jo je posredovala komisija DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
Benulič je tudi povedal, da so bile v obdobju po njegovem imenovanju za namestnika vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani zaradi primera Železnik zadeve bolj zaostrene. Takratna začasna vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Slavica Sketelj je namreč zahtevala, da vsak tožilec zaradi računalniško pomanjkljive evidence navede svoje spise in za resničnost podatkov jamči s podpisom.
Po njegovi oceni je sedanji informacijski sistem na tožilstvu pomanjkljiv, saj določene faze potovanja listine po tožilstvu ne beleži in je od osebne integritete posameznega tožilca odvisno, ali bo listina prišla, kamor mora ali bo kje zastala. Vzpostavitev boljšega informacijskega sistema pa bi morala potekati na ravni države in ob ustrezni finančni podpori pravosodnega ministrstva.
Komisija je na za javnost zaprtem delu seje nato sprejela še razširitev dokaznega sklepa. Kot je povedal Kovačič, so se odločili za zaslišanje še treh dodatnih prič. O imenih ni želel govoriti, naj bi se pa njihova pričanja nanašala na delo nekaterih okrožnih državnih tožilstev. Na zaprtem delu seje so se dogovorili še, da bodo določeno dokumentacijo zahtevali tudi od vlade, ki je v obdobju, za katero je komisija ustanovljena, obravnavala problematiko slovenskega tožilstva.
Nekdanja vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Slavica Sketelj, ki je prav tako odstopila aprila, je sporočila, da se današnje seje zaradi bolezni ne more udeležiti. Kovačič pa je poudaril, da bi morala zadeva Železnik dobiti epilog. Opozoril je tudi, da je zastaralni rok kratek, in sicer tri leta.
