Komisija predstavitev Arčona ocenila kot ustrezno

Po potrditvi je Arčon v izjavi za novinarje dejal, da so občutki po dobri uri konstruktivne razprave, različnih pogledov in pobud, "vse v skupnem interesu podpore Slovencem v zamejstvu in po svetu", zelo pozitivni. Dodal je, da je sam po naravi človek povezovanja in izrazil upanje v nadaljnje konstruktivno sodelovanje, tako s strani koalicije kot opozicije.

"Slovenci v zamejstvu in po svetu ne smejo biti predmet nekih razdvajanj, ampak skupni interes. Ker sam urad je steber identitete slovenskega naroda in promotor slovenstva v tujini," je še povedal in napovedal, da naj bi bilo prihodnji teden znano ime tako državnega sekretarja v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga bo Arčon vodil, kot tudi vodje kabineta.

Člani komisije so kandidatu za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pred tem med zaslišanjem zastavili več različnih vprašanj, v osredju pa je bila predvsem skrb za mlajše generacije Slovencev zunaj meja Slovenije, učenje slovenskega jezika ter skrb za njegovo ohranitev. Ponovno je bilo slišati tudi idejo o zastopstvu zamejcev in Slovencev po svetu v slovenskem parlamentu ter lažje pridobivanje slovenskega državljanstva za Slovence po svetu.

Suzano Lep Šimenko (SDS) so zanimali predvsem konkretni projekti za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter zaustavitev izseljevanja mladih. Slednje je zanimalo tudi njenega strankarskega kolega Danijela Krivca (SDS). Krivec je sicer menil, da bo Arčon urad uspešno vodil, ga je pa tudi zanimalo, kaj vse v tem mandatu namerava nov minister za Slovence v zamejstvu in po svetu postoriti ter v kakšni smeri bo šla prenova zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006.

Arčon je o spremembah zakona menil, da so potrebni tako tehnični popravki in prilagoditve in dejal, da je sam odprt za mnenja tako strokovnjakov kot uporabnikov.

Franci Kepa prav tako iz SDS se je zavzel za zastopstvo Slovencev v zamejstvu in po svetu ter poenostavitev postopka za pridobitev slovenskega državljanstva za Slovence po svetu. Tudi Jože Tanko (SDS) je podprl, da bi Slovenci iz zamejstva in sveta dobili svojega zastopnika v slovenskem parlamentu ter hkrati podobno kot pred dvema letoma predlagal vključenost Slovenske škofovske konference v uradno povezovanje Slovenije s Slovenci v zamejstvu, zdomstvu in po svetu.

Glede zakonodaje s področja repatriacije in pridobivanja državljanstva za Slovence po svetu je Arčon dejal, da je pripravljen na pogovor, tudi z opozicijo. "Z dialogom se da marsikaj rešiti," je dodal.

Konkretni ukrepi urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so zanimali tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). Tudi sama je izpostavila skrb za ohranjanje slovenskega jezika ter okrepitev podjetniškega sodelovanja in stikov, predvsem na obmejnem območju.

Vera Granfol (Svoboda) je menila, da so mladi v zamejstvu in po svetu temelj ohranjanja razvoja slovenske kulture in identitete in bi morali postati sestavni del najpomembnejših institucionalnih teles v okviru slovenske oblasti. Zavzela se je tudi za pomoč matične države pri vzpostavljanju gospodarskih temeljev za zamejce.

Sara Žibrat (Svoboda) se je zavzela za okrepitev učenja slovenščine za Slovence po svetu v različnih oblikah, tudi na daljavo, ter spodbujanje študentskih praks po vzoru Erasmusa.

Arčon je v odgovorih poudaril, da je digitalizacija prihodnost, a so zanj prednostni osebni stik in osebno učenje slovenskega jezika. Po njegovem bo potrebno tudi nasloviti financiranje društev Slovencev po svetu in na kakšen način pritegniti mlade, da se vključijo v društva. Poseben izziv bo tudi, kako pritegniti mlade, ki se izseljujejo, da se bodo vrnili nazaj.

Kot eno od svojih prvin nalog na čelu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je Arčon omenil osebno seznanitev s stanjem na terenu in pobudami, ki bodo prišla s terena, ter nato priprava akcijskega načrta, ki ga bo mogoče realizirati prek drugih ministrstev. Ključna naloga urada je, da zazna potrebe na terenu ter jih uresniči prek vlade in ministrstev, je dodal.

Povedal je še, da ima urad pri konkretnih projektih vlogo spodbujevalca in koordinatorja, posamezni projekti pa se realizirajo na različnih drugih ministrstvih.

Tudi zanj je ključno učenje slovenskega jezika. "Kot narod smo obstali na račun kulture in jezika", je dejal in pozval, da morajo vsi skupaj sodelovati pri konkretnih projektih na različnih področjih. Promotor dobrih idej mora biti urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Med današnjo predstavitvijo pred pristojno komisijo DZ je Arčon sicer izpostavil predvsem čezmejno povezovanje in povezovanje narodnih skupnosti.

Kot primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja je omenil ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno povezovanje, ki je po njegovi oceni dal velik pomen in samozavest slovenski narodni manjši v Italiji. Zavzel se je, da bi tovrstni projekt ciljno in usmerjeno uresničili tudi s sosednjimi državami, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.