Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) bo predlagala državnemu zboru, da na februarski seji za predsednika vrhovnega sodišča (VS) imenuje zdajšnjega vrhovnega sodnika Franca Testena. Zanj je namreč glasovalo 13 od 18 prisotnih članov komisije. Vzdržali so se v SDS in SNS, zanj pa so glasovali člani komisije iz koalicijskih strank (LDS, ZLSD, SLS, DeSUS) in v opozicijski SMS ter poslanka Marija Ana Tisovic (NSi). Testen za imenovanje potrebuje večino prisotnih poslancev. Člani mandatno-volilne komisije so danes izbirali enega kandidata med šestimi, ki se potegujejo za člana Državne revizijske komisije. Državnemu zboru bodo v MVK predlagali, naj za člana komisije imenuje pravnika Franca Kodelo.
Člani komisije so bili v primerjavi z novembrsko sejo, ko so se odločali o takratnemu predlogu pravosodnega ministra Ivana Bizjaka, naj za predsednika vrhovnega sodišča imenuje Mitjo Deisigerja, tokrat bolj tihi. V imenu poslanske skupine SLS je glasovanje utemeljil le Franci Rokavec (SLS), ki je dejal, da bodo v njegovi stranki Testena podprli, ker je primeren kandidat. Poleg tega pa menijo, da bi bil Testen pravo ime za najpomembnejše sodišče v državi zlasti zaradi razmer, ki so se pojavile na vrhovnem sodišču po zavrnitvi Deisingerja za še en šestletni mandat na vrhu VS. Testen si v svojem programu prizadeva za izboljšanje stanja sodstva, zato je primeren kandidat za predsednika vrhovnega sodišča, meni Rokavec.
Podobno je uvodoma poudaril tudi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Karl Erjavec, ki je ob tej priložnosti pojasnil odločitev ministra Bizjaka, da od treh kandidatov (poleg Testena sta za predsednika VS kandidirala tudi podpredsenik VS Marko Šorli in Anton Gašper Frantar iz VS) predlaga prav Testena. Bizjak se je za Testena po besedah Erjavca odločil na podlagi podpore sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča, dosedanjih izkušenj in njegove kandidature. "Testen realno ocenjuje stanje v sodstvu, slednje pa ni dobro," je ob glasnem smehu nekaterih poslancev, članov komisije, dejal Erjavec.
Testen je h kandidaturi priložil tudi program dela. Kandidat za predsednika VS ocenjuje, da sta odgovornost in transparentnost v sodstvu v veliki meri že zagotovljeni z ustreznimi določbami zakona o sodiščih oz. zakona o sodniški službi, ki jih je potrebno le izvajati. Vendar pa Testen dodaja, da je učinkovitost v sodstvu premajhna, z njo pa so povezani sodni zaostanki, največji in edini zelo resen problem slovenskega sodstva. Za povečanje učinkovitosti sojenja in odpravo sodnih zaostankov predlaga vztrajanje pri izvajanju že uvedenih ukrepov: programu Herkules, informatizaciji zemljiške knjige, izvajanju določb o premestitvah in doselitvah, potrebna pa je tudi preučitev možnosti za zakonsko uvedbo projekta premika spisov k ne dovolj obremenjenemu sodišču oz. sodniku. Testen predlaga tudi zaostritev sodniških norm, vendar pa se po njegovem mnenju zaradi poudarjanja količine ne bo znižala kakovost.
Neodvisnost (in nepristranskost) sodstva je v Sloveniji sistemsko urejena, vendar Testen dodaja, da mora sodni svet pridobiti položaj samostojnega, iz sodstva izločenega proračunskega predlagatelja. Slovensko sodstvo ni okuženo s korupcijo, izhaja iz poročila nadzorne misije Evropske komisije za področje pravosodja in notranjih zadev, je zapisal Testen v svojem programu dela, ki pa vseeno kot del problema pristranskosti sodišč izpostavlja kriminal belih ovratnikov. Zato meni, da bi bilo potrebno dodatno izobraževanje sodnikov in morebitno oblikovanje specializiranih skupin sodnikov, pred sprejetjem takšnih ukrepov pa bi bilo potrebno spremeniti zakonodajno-ustavno načelo sodniške funkcije. Sicer je izobraževanje in dodatno usposabljanje sodnikov trajna naloga, je Testenov program dela predstavil Erjavec.
DZ o Testenu prihodnji teden
O novem predsedniku najvišjega sodišča v državi naj bi se odločalo prihodnji teden na februarski seji državnega zbora. Testen za imenovanje potrebuje večino prisotnih poslancev, kar pa minuli november ni uspelo Mitji Deisingerju. Nekdanji predsednik vrhovnega sodnika je namreč v državnem zboru zbral (le) 23 glasov, 42 poslancev pa je bilo proti. Na ponovni poziv za šestletni mandat predsednika vrhovnega sodišča pa se ni prijavil.
Pred predlaganjem imena je Bizjak prejel še mnenji občne seje vrhovnega sodišča (VS) in sodnega sveta, kjer so podprli Testena, vendar mnenji za Bizjaka nista bili zavezujoči. Bizjak se je za 56-letnega Testena odločil na podlagi njegove kandidature, dosedanjih izkušenj ter podpore sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča.
Mnenji sta se mu očitno zdeli pomembni: nenazadnje je Testen dobil večino glasov od 34 navzočih sodnikov na občni seji vrhovnega sodišča, še pred tem pa je dobil deset glasov od enajstih na seji sodnega sveta. Na tej seji je imel Testen še dva tekmeca: podpredsednika vrhovnega sodišča Marka Šorlija ter vodjo civilnega oddelka na VS in predsednika Republiške volilne komisije Antona Gašperja Frantara. Vendar slednji je nato kandidaturo umaknil in na občni seji vrhovnega sodišča so člani odločali le še med Testenom in Šorlijem.
Testen je bil tudi ustavni sodnik
Testen je opravljal več funkcij, leta 1992 pa je nastopil funkcijo sodnika na vrhovnem sodišču, in sicer na upravnem oddelku. Leto kasneje je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Tri leta je bil namestnik predsednika ustavnega sodišča in v tem času član gospodarske komisije sodišča ter član senata za ustavne pritožbe s področja civilnega prava; od 11. novembra 1998 pa do 11. novembra 2001 je bil predsednik tega sodišča. Mandat ustavnega sodnika se mu je iztekel maja 2002.
Avgusta 2002 je ponovno nastopil službo vrhovnega sodnika in bil razporejen na gospodarski oddelek. Maja lani je bil izvoljen na mesto sodnika s trajnim mandatom.
