Komisija podprla kandidaturo Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je spomnila, da je predlog za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča v DZ posredovala na podlagi pozitivnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta.

Člani slednjega so v obrazloženem mnenju izpostavili predvsem strokovne kvalifikacije Milodraga Đorđevića, med drugim njegove dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence. Kot je dodala, je torej kandidata predlagala na podlagi strokovnih mnenj.

Medtem ko ima kandidat podporo koalicije, pa njegovemu imenovanju nasprotujejo v SDS. Po besedah Anje Bah Žibert za to funkcijo ni primeren, njegova kandidatura pa je izraz hude negativne selekcije v sodstvu. Poslance SDS motijo nekatera kandidatova pretekla ravnanja, vpletenost v afere, neprimerne izjave in tudi osebnostne lastnosti. Spomnila je, da je Đorđevič že leta 2009 kandidiral na to funkcijo, a tedaj ni dobil podpore vrhovnih sodnikov, Sodnega sveta in ministrstva za pravosodje oz. leve politične opcije.

Pomisleke naj bi v koaliciji imeli tudi pri tokratni Đorđevićevi kandidaturi, je opozorila Bah Žibert in poudarila, da naj bi ministrica, sodeč po poročanju medijev, še pred kratkim dejala, da naj kandidat ne bi užival njene podpore in podpore koalicije. Spomnila je še, da se na prva dva razpisa za mesto predsednika vrhovnega sodišča ni prijavil nihče, in opozorila, da se na najvišja mesta v sodstvu ne želijo prijavljati kandidati z integriteto, saj naj bi bil politični ključ, "da je naš", pomembnejši od strokovnosti.

Ministrica Švarc Pipan je pojasnila, da je na seji Sodnega sveta izpostavila pomislek, ki ga je izrazil kandidat sam, in sicer da zaradi starosti – funkcijo namreč vrhovni sodnik lahko opravlja do 70. leta – ne bo končal mandata. Sodni svet pa tega pomisleka ni ocenil kot usodnega, tako da je bil na strokovni ravni odpravljen, je pojasnila ministrica.

O navedbah, da naj bi takratna koalicija leta 2009 odrekla podporo Đorđevićevi kandidaturi, pa je povedala, da DZ o tej kandidaturi sploh ni nikoli odločal, saj je Đorđević po negativnem mnenju Sodnega sveta in vrhovnih sodnikov od kandidature odstopil. Razlog, da se kandidati na najvišje funkcije v sodstvu ne prijavljajo, pa je po njenih besedah v tem, da so v postopku izbire izpostavljeni tveganju politizacije. "To vidimo tudi danes," je dodala. Napovedala je še, da bo v DZ kmalu predlog zakonskih rešitev, po katerem se bo politiko oz. državni zbor umaknilo iz postopkov imenovanja vrhovnih sodnikov. Predloga dveh zakonskih besedil sta trenutno v medresorskem usklajevanju, je pojasnila.

"Vsakič znova spremljamo osebne diskreditacije in se potem sprašujemo, zakaj se kandidati ne prijavljajo," pa je poudarila predsednica komisije, poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga. Njena kolegica Mojca Šetinc Pašek pa je zavrnila navedbe, da naj koalicija kandidata ne bi podpirala. Kot je pojasnila, so se o tem prvič pogovarjali minuli teden in jasno povedali, da ne morejo posegati v odločitev Sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča.

"Za nas kandidat ni sporen," je poudarila Šetinc Pašek in dodala, da ga bodo podprli na podlagi mnenja Sodnega sveta, ki mu je pozitivno mnenje izrekel zaradi kompetenc in strokovnih kvalifikacij. Poslancem SDS je očitala, da je za njih sporna cela kopica vrhovnih sodnikov, razen tistih, ki so njihovi.

Po daljši razpravi, v kateri ni manjkalo medsebojnega obračunavanja med poslanci SDS in Gibanja Svoboda – poslanci drugih poslanskih skupin se v razpravi niso oglašali – je MVK kandidaturo Đorđeviča podprla z 11 glasovi za in petimi proti. O njegovem imenovanju bo DZ odločal na redni januarski seji prihodnji teden.

Tedaj bo DZ odločal tudi o predlogu varuha človekovih pravic Petra Svetine, naj DZ za njegovo namestnico imenuje Dijano Možina Zupanc. Svetina je danes v obrazložitvi kandidature pojasnil, da kandidatko odlikujejo številne kompetence, široko poznavanje pravnih področij, kredibilnost in izkušnje tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Varuh človekovih pravic ima sicer lahko največ štiri namestnike, Svetini pa so doslej pri njegovem delu pomagali trije. Mandat namestnikov traja šest let, nato pa so lahko ponovno imenovani.

Člani MVK so danes tudi podprli predlog spremembe v sestavi preiskovalne komisije o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank. Ker poslanska skupina Levica doslej v njej ni imela enega od namestnikov članov, predlaga, naj mesto namestnice zasede poslanka Tatjana Greif.