Kot je po seji pojasnil predsednik komisije Jožef Jerovšek (SDS), po dosedanjih informacijah v tem primeru predpisi niso bili kršeni. Kljub temu pa je komisija sprejela sklep, v katerem od notranjega ministrstva terjajo, da zadevo razišče. Tako naj bi morala policija ugotoviti, ali je šlo v tem primeru za zlorabo posebnih metod in sredstev ali za posamično akcijo policista oziroma za dogovor med policistom in tožilcem.
Zahtevo za razpravo o tem je zaradi domnevnega policijskega zasledovanja odvetnika Petra Čeferina vložila poslanska skupina SNS, saj naj bi v tem primeru prišlo do zlorabe policijskih metod in kršenja ustavnih določil s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot je po koncu seje pojasnil Jerovšek, ministrstvo za notranje zadeve vztraja pri razlagi, da gre v primeru Čeferin za naključni dogodek, saj naj bi bil delavec policije v lokalu v zasebni družbi.
Ministrstvo je predstavilo tudi celotno kronologijo dogajanja, tako naj bi "omenjeni občan" o srečanju obvestil svoje nadrejene, ti pa nadalje tožilstvo. Notranje ministrstvo z zaznamki ne razpolaga, saj ti po notranjih pravilnikih niso potrebni. Sicer pa Jerovšek pojasnjuje, da po dosedanjih informacijah predpisi s tem dogodkom niso bili kršeni. O tem, ali je primerno, da je tožilstvo uporabilo tako pridobljeno informacijo, pa je stvar pravosodja in ne komisije, je še pojasnil in dodal, da je komisija sicer zahtevala tudi pisni odgovor o vseh notranjih nadzorih.
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je ob koncu seje novinarjem zatrdil, da v nobenem primeru ni šlo za tajno sledenje ali posebne preiskovalne ukrepe, saj je to razvidno tudi iz policijskega poročila. Slednjega je policija pripravila na zahtevo notranjega ministra, ki pa je kljub poročilu zaradi občutljivosti zadeve odredil tudi nadzor, ki bo pojasnil dokončno sliko. Iz dosedanjega poročila izhaja, da so policisti ravnali skladno s policijsko stroko in niso kršili pravil, je zatrdil Bohinc. Pojasnil je tudi, da morajo biti tajni preiskovalni ukrepi odrejeni, sprejet pa mora biti tudi sklep pristojnega organa, v tem primeru pa je šlo za redno policijsko delo.
Predsednik SNS in predlagatelj razprave Zmago Jelinčič pa je v zvezi s tem dejal, da kljub temu, da vsi zagotavljajo, da ni šlo za nobeno zlorabo, sam temu osebno ne verjame. Prepričan je namreč, da če že ni šlo za zlorabo, je tedaj šlo za zelo zvito uporabo zakonov.
Tudi o ravnanju z arhivskim gradivom
Še pred tem pa so se člani komisije ukvarjali z vprašanjem ravnanja z arhivskim gradivom, saj so člani komisije želeli razjasniti nekatera vprašanja z direktorjem Arhiva RS Vladimirjem Žumrom. Konec lanskega leta je namreč v enem od pogovorov pojasnil, da tudi po osamosvojitvi prihaja do čiščenja in tudi uničevanja arhivov.
Na seji se je namreč o tem vprašanju, kot je pojasnil Jerovšek, razvila zelo zanimiva razprava, v kateri se je pokazalo, da marsikaj na tem področju še ni urejeno. Ob tem so člani komisije sprejeli tudi sklep, v katerem so od uradnih organov zahtevali pojasnila, ali je v zvezi s čiščenjem dokumentov prišlo do kakršnihkoli ovadb. Na podlagi pojasnil direktorja Arhiva RS pa so predsednika vlade Antona Ropa pozvali, da dokumente, ki se pojavljajo v aferi udba.net, izročijo arhivu, kamor naj bi posredovali tudi dokumente notranjega ministrstva, ki arhivu še niso bili posredovani.
Po Jerovškovih besedah naj bi bilo zaskrbljujoče zlasti dejstvo, da še vedno prihaja do praznjenja arhivov tudi o obveščevalnih službah. Zato je napovedal, da bo predsednika vlade v pismu opozoril, da takšno ravnanje Sloveniji ni v čast. S tem pa se po njegovem mnenju izgublja tudi nekakšna dediščina države, na podlagi katere bi si lahko ustvarili verodostojni pogled na nekatere dogodke. Žumer je člane komisije opozoril tudi na to, da nekateri visoki državni funkcionarji izvajajo pritisk, s katerim preprečujejo vpogled v beograjske arhive. Ti arhivi so namreč sedaj dostopni na podlagi sukcesije oziroma na podlagi odločitve Beograjskih oblasti. Takšno ravnanje je nesprejemljivo, pojasnjuje predsednik parlamentarne komisije. Dodal je, da se je ob tem pojavilo tudi vprašanje morebitne povezanosti z najbolj aktualno temo v državi, vendar ni želel potrditi, ali se je to nanašalo na vprašanje izbrisanih.
