Hauc krivo pričal na komisiji?

Parlamentarna komisija o brezplačnikih je zaradi suma kaznivega dejanja krivega pričanja pred komisijo kazensko ovadila direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca. Ovadbe temeljijo na dejstvih, ki so v nasprotju s pričanjem, je dejala predsednica komisije Melita Župevc. Zavrnila je namigovanja, da je ovadba povezana z dolgovi SD do Pošte Slovenije. Gre za tretjo kazensko ovadbo, ki jo je komisija, ki preiskuje ozadje financiranja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, vložila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Komisija sumi, da je Aleš Hauc krivo pričal, pri čemer Župevčeva poudarja, da komisija ni pristojna in ni ugotavljala gospodarnosti niti zakonitosti tega posla. "Si je pa brez dvoma o tem poslu ustvarila jasno sliko," pravi. Prav tako po njenih besedah komisija ne more nadomestiti dela, ki bi ga morali opraviti nadzorniki in tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb.

Na obtožbe se je že odzval tudi Hauc, ki je prepričan, da njegovega pričanje pred preiskovalno komisijo državnega zbora "zagotovo ni mogoče šteti pod definicijo kaznivega dejanja krive izpovedbe". Kazenska ovadba je po njegovi oceni zgolj odraz nadaljevanja številnih pritiskov, namenjenih diskreditaciji generalnega direktorja Pošte Slovenije, "družbe, ki že šesto leto pod njegovim vodstvom posluje s solidnimi dobički kot ena redkih večjih državnih družb". Doslej namreč po njegovih besedah še nobena izmed številnih institucij oziroma organov, ki so se ukvarjali s "preiskavami distribucije brezplačnikov", ni ugotovila nezakonitosti.

Hauc napoveduje, da bo zoper vlagatelje kazenske ovadbe uporabil ustrezna pravna sredstva. Dokler pa ne bo tudi uradno seznanjen z vsebino kazenske ovadbe in mu posledično ne bo omogočena proučitev vseh elementov kazenske ovadbe, prvi mož Pošte Slovenije dodatnih komentarjev ne bo dajal.

Župevčeva medtem ocenjuje, da se Hauc brani za nekaj, česar ga komisija ni obtožila. Če je bil kdo deležen pritiskov, potem je bila to po njenih besedah komisija, postopki v zvezi z brezplačnikoma pa da so odprti še pri nekaterih drugih organih. Poudarja, da so pred komisijo vsi enaki in "če je kdo mislil, da bi moral biti zato, ker je generalni direktor državnega podjetja, deležen posebne obravnave, je mislil napačno". Namigovanja, da je kazenska ovadba povezana z dolgovi SD do Pošte Slovenije, pa je Župevčeva označila za smešne.

"Imamo dejstva, ki kažejo na drugačno sliko kot navedbe Hauca pred preiskovalno komisijo v zvezi s sodelovanjem Pošte Slovenije s podjetjem Progresija," je dejala in dodala, da je "zgodba preprosta", zato iz tega "ne bi delala kakšnih velikih scenarijev". Preiskava po njenih besedah poteka po scenariju, v kratkem se bodo dogovorili, kako jo speljati do konca. S končnim poročilom pa bodo kar pohiteli, je Župevčeva pojasnila v odgovoru na vprašanje glede morebitnega zaslišanja piscev v omenjenih brezplačnikih. Ob tem zagotavlja, da komisija "ne domneva, kdo je pisal za brezplačnike, ampak to ve na podlagi dokazov".

Na enem od zadnjih zaslišanj na preiskovalni komisiji so po besedah predsednice odprli tudi temo "cerkvene pomoči Slovenskemu tedniku. Torej sredstev, ki so jih brezplačniku namenila podjetja in skladi blizu mariborske nadškofije." Pri tem se, tako Župevčeva, zastavlja vprašanje, kakšen interes so ta podjetja videla v določenem brezplačniku, zato bodo iskali odgovor, ali ni šlo za "vezano trgovino". Komisija je tako razširila dokazni sklep in bo zaslišala še nekdanjega prvega moža gospodarske uprave mariborske nadškofije Mirka Krašovca in nekatere druge priče.

Komisija tudi ni prejela manjkajoče dokumentacije iz podjetja Media Polis, je še pojasnila Župevčeva, zato bo uporabila vse zakonske možnosti, da do teh dokumentov pride po drugih poteh.