Evropski komisar Sloveniji: Imenujte tožilce

Iz Bruslja prihaja jasno sporočilo, naj Slovenija čim prej potrdi dva slovenska člana evropskega javnega tožilstva. Naše zavlačevanje namreč resno ogroža začetek delovanja evropskega javnega tožilstva (EJT) v Sloveniji, ki bi moralo začeti delovati s prvim marcem. 

Kot so za 24ur.com pojasnili v kabinetu evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, Evropska komisija sicer ne sodeluje v izbirnem postopku evropskih tožilcev, je pa zavezana skupnemu cilju čim hitrejšega delovanja evropskega javnega tožilstva. 

"V ta namen je bil komisar Reynders v zadnjih mesecih v stiku z več kolegi v državah članicah in je več ministrom poslal tudi pisma, da jih spodbudi k hitremu dokončanju nacionalnih postopkov, ki so v teku, nenazadnje tudi potrebnih nominacij za pooblaščene tožilce," so pojasnili. 

Tako je komisar pismo 15. februarja poslal tudi v Slovenijo, so še dodali.

Kandidatoma naj bi nasprotoval premier Janša

Pri EJT gre za novoustanovljeni evropski organ s sedežem v Luksemburgu, ki bo pristojen za preiskavo porabe evropskih milijard in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun EU. 

Kot smo že poročali, se je pri nas ustavilo pri kandidacijskem postopku – vlada namreč pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič ni prižgala zelene luči za kandidata, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Neuradno jima nasprotuje premier Janez Janša. 

V čem je težava? Po pisanju Dnevnika gre za specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler. Oba pa naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim tudi zaradi preiskovanja Janševega premoženja. 

Vlada že mesece zavlačuje tudi z imenovanjem nekaterih domačih tožilcev

Ne samo s predlaganima kandidatoma za evropska delegirana tožilca, vlada že mesece zavlačuje tudi z imenovanjem nekaterih domačih tožilcev. Spomnimo. Ministrstvo za pravosodje je na vlado septembra in oktobra 2020 posredovalo 10 predlogov za imenovanje državnih tožilcev. Do zdaj je vlada odločila o petih predlogih in tako imenovala tri okrajne državne tožilce, enega okrožnega državnega tožilca in eno vrhovno državno tožilko, o petih predlogih pa še ni odločala.

Kozlovičeva je takrat pojasnila, da pet predlogov, ki jih je podalo ministrstvo, še ni bilo uvrščenih v informacijski sistem, kot to predvideva poslovnik o delovanju vlade. Poslanka LMŠ Tina Heferle je takrat ocenila, da vlada predlogov, h katerim je pozitivno oceno podal tudi državnotožilski svet, ne želi potrditi iz političnih razlogov.

Na vladnem uradu za komuniciranje pa so za STA navedli, da vlada predlogov še ni obravnavala, ker se mora pred kakršnim koli odločanjem temeljito seznaniti z njimi, "kar terja nekoliko več časa".

Po neuradnih informacijah Dnevnika se je Janša na zadnjem koalicijskem vrhu celo znesel nad Kozlovičevo, češ "da ne blokira postopkov imenovanja njemu motečih tožilcev". Prav tako naj bi ji omenjal odstop in ji navrgel, da bi morala preprečiti, da predlagana imenovanja, ki mu niso po godu, pridejo na vlado. Ministrica naj bi to prenašala povsem mirno, Janši pa naj bi se uprl gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je vztrajal pri koalicijskem dogovoru in zahtevi SMC, da političnega vtikanja v imenovanja tožilcev ne bo. 

Slovenija ima od lani postavljenega le nacionalnega koordinatorja – tožilca Jako Brezigarja, čeprav je bil izpeljan razpis za delegirana tožilca in je državnotožilski svet izbral omenjena kandidata. Z imenoma za evropska člana se mora vlada le seznaniti in ju poslati naprej v Luksemburg, a to do zdaj ni prišlo niti na dnevni red.

Tu pa je še blokada zakona, ki bi tožilcema uredil status in omogočil delo. Kozlovičeva je besedilo pripravila, a se je pred prejetjem v državnem zboru zataknilo na vladi.