Michelle Obama je bila odprta, nasmejana. Izžarevala je zdrav športni duh, ga poudarjala z izklesanimi rokami. V pogovornih oddajah je delala sklece, plesala, pela, se smejala na svoj račun in se s tem približala Američanom. Imela je jasna stališča, vsebino, bila javno aktivna. Med ljudmi pa tako priljubljena, da so jo mnogi videli kot bodočo ameriško predsednico.
Tega od Melanie Trump ne gre pričakovati. Je drug tip ženske in žene. Odločila se je za brezpogojno vdanost svojemu soprogu in njegovim idealom ter načelom, četudi gre za obtožbe o spolnem nadlegovanju ali pa zbujanje sovraštva proti priseljencem. Melania je priseljenka. Tudi njeni starši in sestra so priseljenci. Ko sem Melanijinega odvetnika Michaela Wildesa - ta ji je uredil ameriško državljanstvo - vprašala, ali so tudi Knavsovi ameriški državljani, mi na vprašanje ni odgovoril, ker da za to nima dovoljenja.
Še bolj me je presenetilo njegovo vprašanje o slovenskih žensko-moških odnosih. Ali smo Slovenke podrejene svojim partnerjem bolj kot Američanke svojim? Kot da bi želel s tem opravičiti Melanijino lojalnost in podporo Donaldu Trumpu. Na koncu sva se strinjala, da je vdanost osebnostna in ne slovenska lastnost. A dejstvo je, da mnogi Američani Melanijino "podrejenost" soprogu pripisujejo dejstvu, da prihaja z drugega sveta, iz Slovenije. Ko sem jim opisovala našo državo, povsem osnovne zadeve: da imamo evro, da smo od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, da imamo razvito visoko šolstvo, brezplačno javno zdravstvo pa leto dni porodniške in da ženske hodimo v službo ter služimo svoj denar, so bili začudeni. Zanje je Slovenija očitno še vedno za železno zaveso, kar je napačano napisala tudi ena od naših sogovornic, sicer pisateljica in priznana novinarka tednika Newsweek Nina Burleigh.
Burleighova je v članku o Trumpovih ženah zapisala, da je Slovenija del nekdanje Sovjetske zveze in se mi za napako opravičila. Dejstvo je, da podatkov ni preverila. In dejstvo je, da Melania Trump k prepoznavnosti Slovenije ni znatno prispevala, čeprav so (bila) naša pričakovanja, predvsem pa pričakovanja Sevničanov, velika. V Sevnici so mi rekli, da si iz njenih ust najbolj želijo slišati kako slovensko besedo, četudi le: "Dober dan." Da bi zares verjeli, da ni pozabila svojih korenin. Da je nepoudarjanje svojega porekla, še posebej če prihajaš iz majhnega mesta, od koder ti je uspelo "pobegniti" v sanjsko Ameriko in uspeti, povsem neameriško, meni Renata Salecl. Svetovno znana filozofinja in sociologinja pravi še, da je v "ameriški" navadi, da nekaj vrneš okolju, od koder si prišel. "You give back!" Melania Trump je nekaj "vrnila" le sevniškemu zdravstvenemu domu, kamor je leta 2005 poslala ček za 25 tisoč dolarjev.
25 karatov ima medtem Melanijin diamantni zaročni prstan, ki ga očitno nosi raje kot poročnega. Vreden je tri milijone dolarjev, zelo viden je tudi na prvem uradnem portretu prve dame ZDA. 450 besed so porabili za njeno biografijo, v kateri je v prvi vrsti manekenka. Nič ne piše o njenem znanju tujih jezikov, čeprav jih - kot je sama poudarila v številnih intervjujih - govori kar pet. Moji ameriški sogovorniki so me spraševali, ali je v Sloveniji običajno, da govorimo več tujih jezikov. Vsaj pogovorno nas mnogo poleg angleščine zagotovo govori še hrvaško, srbsko, nemško, italijansko, sem jim pojasnila. A to, da si znamo na morju na Hrvaškem ali pa v Trstu naročiti kavo v njihovem jeziku, še ne pomeni, da te jezike govorimo knjižno pravilno. Morda Melania res obvlada vse jezike, ki jih je naštela, doslej smo jo slišali govoriti le angleško.
Ko smo pripravljali dokumentarno zgodbo o njej, smo jo seveda prosili za intervju in upali, da se bo odzvala, da bo prvič spregovorila za slovenske medije. Tega interesa očitno nima. Sevničani si razlagajo, da je najbrž prezaposlena. Politični analitiki pojasnjujejo, da mora biti za Melanio Trump Amerika prva. Lepo bi bilo slišati njen glas, vedeti, da ga v mogočnem klanu Trump ima. Ne glede nato, ali nam je všeč ali ne, Slovenci imamo v Beli hiši prvo damo. Lepo bi bilo, če bi bilo zavedanje obojestransko.