Na drugi strani pa takoj najdejo denar za 40-odstotno povišanje plač v upravi državnega podjetja, takoj najdejo denar za višje plače že tako najbolje plačanih ljudi v državi - direktorjev javnih zavodov in tudi za zdravnike se najdejo evri. Denar torej je, samo treba bi ga bilo bolj pošteno razdeliti.
Vzeti tistim, ki iz proračunske vreče dobivajo po 10 in 15 tisoč evrov bruto plače na mesec, in dati tistim, ki ne dobijo niti 600 evrov neto, in vsem tistim, ki si zaslužijo bistveno več kot minimalno plačo.
Kdo se bo lotil prenove sistema plač v javni upravi, ki je povsem zgrešeno zastavljena? Kdo bo na novo ovrednotil delo primerljivih poklicev javnih uslužbencev? Kdo bo popravil krivice in spregledal, da zaposleni birokrati v pisarnah, ki se vsak dan ukvarjajo izključno z administracijo, ne morejo imeti enake plače kot recimo policisti, ki vsak dan tvegajo svoja življenja, da varujejo življenja in premoženje državljanov, preganjajo kriminalce, spravljajo pijance s cest, preprečujejo nasilje, lovijo roparje, pa tudi pobesnele bike, ki ogrožajo domačine, če je treba.
Policisti vsak dan tvegajo svoje življenje
Po kakšni logiki so naloge policistov enakovredne tistim uslužbencem, ki posedajo po pisarnah in prelagajo papirje? Na koncu meseca pa dobijo enako plačo. Kdo lahko zagovarja takšen sistem plač v javnem sektorju? Jaz tega nisem nikoli razumela. Se vam ne zdi, da policisti, gasilci, pravosodni policisti, medicinske sestre in mnogi drugi opravljajo povsem drugačno delo kot tisti, ki se ukvarjajo z administracijo v pisarnah in uradih? Ne morejo biti potem v istem plačnem razredu.
Žal ni volje, da bi se kdo v tej državi lotil prenove plačnega sistema in pošteno ovrednotil delo ljudi, ki so plačani iz proračuna. Tako pa že desetletje vlade nimajo pravega posluha niti za zaposlene v Policiji, ki opozarjajo na številne tragične dogodke, ko policisti pri opravljanju službenih nalog izgubljajo življenja.
Za 700, 800 evrov nosijo policisti vsak dan glavo na prodaj, nikoli ne vedo, s kom bodo imeli opravka, komu bo počil film in bo preprosto potegnil pištolo iz žepa in policista ustrelil. In dogajalo se je že med redno kontrolo cestnega prometa, da je policist izgubil življenje zaradi podivjanega voznika. In država jim ne prizna statusa, ki jim po njihovi presoji pripada. In jih pusti stavkati tudi pol leta, če je treba.
Že vrsto let se pogajajo z vlado o različnih zahtevah, jim skušajo dopovedati, da so vedno v prvih bojnih vrstah, ko se karkoli hudega zgodi, ko gre pa za njihove plače, so pa tam nekje zadaj. Pozabljeni od vseh. Enako so pred kratkim opozarjali gasilci, ki prav tako vsak dan v intervencijah tvegajo svoja življenja, ko rešujejo ljudi in premoženje.
Medtem pa nekateri dobijo tudi do 15 tisoč evrov bruto plače
Veliko je tudi zaposlenih v javnem sektorju, ki ne dosegajo niti minimalne plače, vse od čistilk, kuharic, tehničnega osebja v raznih ustanovah ... Ne vem, ali politiki res ne razumejo, da bi se sprehajali po umazanem parlamentu, če ne bi bilo čistilk, da ne bi imeli vsak dan tople malice, če ne bi bilo kuharic, in podobno. Zakaj ne želimo dostojno plačati vseh ljudi, ki pošteno opravljajo svoje delo.
Čistilka mora prav tako preživeti, za kruh v trgovini plača enako ceno kot poslanci, ki na mesec prejmejo nekaj tisoč evrov. Za ogrevanje in elektriko čistilka doma plača enak znesek kot poslanci. In država se potem pogaja za pet, deset evrov, ali naj imajo ti ljudje za en razred višjo plačo. Sramota! Brez težav pa povišajo plače direktorjem javnih zavodov. Ob tem je zanimivo, da so že vrsto let med rekorderji v plačah v javni upravi tudi direktorji zdravstvenih domov, bolnišnic, zdravniki in podobno.
Če se spomnim lestvic največjih zaslužkarjev, je bilo med 50 rekorderji vedno največ zdravnikov in direktorjev zdravstvenih ustanov. No, kakšen mesec je bilo celo vseh 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev zdravnikov, s plačami tudi do 15 tisoč evrov bruto na mesec, največkrat pa nad 10 tisoč. Medtem ko sta bila predsednik vlade in države s povprečno plačo okoli 6 tisoč bruto nekje na 700. mestu te lestvice. Ampak očitno ju nič ne moti, da ima toliko ljudi višjo plačo od njiju.
Vlada celo najde denar, da jim plače še poviša. In potem se čudijo, ko se jim zgodi stavkovni val. In ne dojamejo, da imajo ljudje dovolj krivic. Tisti, ki že desetletja opozarjajo in moledujejo za bolj pravične plače, niso uslišani, tisti z ogromnimi zaslužki pa to brez težav dosežejo. Mimogrede pa si še predsednica in članica uprave SDH zvišata plače za 40 odstotkov. Kar je kasneje na srečo padlo v vodo.
Kaj naj si slovenski narod misli ob vsem tem? Denarja za plače je očitno dovolj, samo pravilno bi ga bilo treba razporediti. S tem pa se nihče ne želi spopasti in se raje preganjajo in pogajajo za en plačni razred gor in dol, ki na koncu ne prinese nobenega pomembnega napredka. Deset ali dvajset evrov višjo plačo.
Še dobro, da na ulice ne gre tudi več sto tisoč upokojencev
Še ene primerjave sem se spomnila izpred nekaj let, ko smo poročali, da lahko zdravnik v 24-urnem dežuranju zasluži tisoč evrov, medicinska sestra pa samo 50. Da o policistih in kriminalistih, ki dežurajo, sploh ne govorim, ker jim to prinese še manj kot medicinskim sestram. No, pa smo spet pri medicinskih sestrah in drugem zdravstvenem osebju, ki se prav tako že vrsto let borijo za bolj poštene plače, pa jih prav tako nihče ne usliši. Od vseh pozabljeni so tudi mnogi upokojenci z mizernimi pokojninami, ki znašajo dobrih 400 evrov, ki pa na srečo še ne stavkajo. Je pa več sto tisoč takšnih, ki so vse življenje trdo garali, na koncu pa jim pokojnina ne zadošča niti za plačilo osnovnih življenjskih stroškov in hrane.
Marsikdo se mora odreči ogrevanju pozimi, da namesto za drage stroške ogrevanja denar porabi za hrano. Ali bom lačen ali sem pa na mrzlem in sedim oblečen v bundi v stanovanju ter zavit v odejo, mi razlagajo ljudje. Nedostojno, samo to lahko rečem, srce te boli, ko poslušaš takšne zgodbe. Da si ljudje ne zaslužijo pokojnine, da bi lahko dostojno živeli, bili na toplem in imeli za hrano ves mesec, težko si je to predstavljati. Kaj šele, da bi v pokoju šli še kdaj na morje.
In tu ima srečo prvi mož DeSUS-a Karl Erjavec, da ga njegovi volivci večkrat ne vprašajo, kaj je mislil s tem, ko je pred leti govoril o pokojninah v višini tisoč evrov? In namesto da bi država obdavčila tiste, ki se utapljajo v milijonih, ki imajo vile, vikende, jahte ter več prestižnih avtomobilov, in bi bilo več denarja za pokojnine, ne, bogataši so še naprej deležni vseh privilegijev. Tisti, ki gredo v pokoj, pa dobijo vsako leto nižji odstotek pokojnine v primerjavi s plačo, ki so jo prejemali vse življenje. Žalostno, res. Če ne celo neustavno. In to je potem zaslužen pokoj, ko nimaš niti za osnovne življenjske stroške?
Kaj je danes dostojno življenje in pošteno plačilo za delo?
Ob tem seveda ne morem mimo dejstva, da za osnovne življenjske stroške in normalno prehrano nimajo niti tisti, ki prejemajo minimalno plačo in še delajo. In potem cel vik in krik, ko ministrica predlaga zvišanje minimalne plače za 24 evrov. Kaj hujšega, nezaslišano, gospodarstvo ne bo preživelo, prevelik strošek za delodajalce in podobno je bilo slišati. Lepo vas prosim, kaj si lahko ljudje z minimalnimi dohodki pomagajo s 24 evri na mesec. Razmislite rajši o tem, koliko bi morala znašati plača, da bi ljudje, ki ves mesec delajo, lahko normalno preživeli.
Bom ponovila, kar sem rekla že na začetku – tudi ti ljudje morajo v trgovini za kruh in meso plačati enako ceno kot vsi tisti, ki imajo pet tisoč evrov plače. In enako jih stane elektrika, ogrevanje, voda. In prav tako si tudi ti ljudje zaslužijo dostojno življenje.
To pomeni, da se lahko pozimi grejejo, da lahko plačajo vse položnice in da lahko preživijo svojo družino, otroke. In da jih lahko tudi nahranijo. To je dostojno življenje. Da gredo pa še kam na dopust, o tem sploh ne govorim ... In delodajalec, ki nima 24 evrov za najslabše plačanega delavca ... Ne bom niti napisala, kaj si mislim ... Bo pač malo manj dobička na koncu leta ...
KOMENTARJI (497)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.