Kolizej (še) ne bo padel

Kranjska investicijska družba si za zrušitev Kolizeja prizadeva že več let, saj namerava na njegovem mestu zgraditi novi Kolizej po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Ob tem je naletela na številna nasprotovanja tako arhitekturne kot umetnostnozgodovinske stroke.

Ljubljanska upravna enota ji je sicer gradbeno dovoljenje za rušitev izdala že 22. aprila letos, a je nanj prišlo več pritožb. Med drugim se je na gradbeno dovoljenje za rušitev pritožilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, prizadevanja za ohranitev Kolizeja pa sta podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija nevladne organizacije Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS).

Sodelavci ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so sicer v minulem tednu v pripravah na rušenje sodelovali pri demontaži spomeniško zaščitenih elementov. Kar je bilo dostopnega, so odstranili, del spomeniško zaščitenih elementov pa bo prišel na vrsto med odstranjevanjem samega objekta.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo čaka odgovor ministrstva

Na društvu so prepričani, da je stavba kot spomenik lokalnega pomena izjemno pomembna še posebej zaradi tipologije, ki jo je treba ohraniti in da bi natančna restavratorsko-konservatorska dela verjetno lahko odkrila še veliko elementov, ki bi vrednost objekta dodatno izpostavili.

Ljubljanska upravna enota je sicer njihovo pritožbo na rušenje zavrnila, lahko pa vložijo tožbo na upravno sodišče, je povedal predsednik društva Matej Klemenčič. Kot pravi, morajo o tej možnosti najprej razpravljati, a je prepričan, da je vložitev tožbe zelo verjetna.

Ministrstvo: Soglasje za rušenje je dokončno in pravnomočno

Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je ministrstvo kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej izdalo na podlagi izpolnjenih pogojev po 31. členu zakona o varstvu kulturne dediščine ter da je soglasje že postalo dokončno in pravnomočno.

Kar zadeva odkritje morebitnih poslikav ali drugih najdenih dekorativnih elementov, je zaradi varstva kulturne dediščine v kulturnovarstvenem soglasju med drugim navedeno, da odstranitev objekta nadzoruje pooblaščena oseba Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki jo mora lastnik oziroma investitor obvestiti o nameravani odstranitvi najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom del, ter da je treba ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente.

V kulturnovarstvenem soglasju navedeni pogoji za odstranitev objekta po prepričanju ministrstva zagotavljajo varovanje najpomembnejših elementov kulturnega spomenika kot tudi morebitnih novo odkritih elementov, so še sporočili s službe za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo.