Koliko se je v zadnjem letu podražilo življenje v Sloveniji? Preveč

Skoraj 75 odstotkov dražja drva in peleti, več kot 18 odstotkov dražja hrana in za 13 odstotkov dražje gostinske storitve. Statistika, ki je marsikateremu Slovencu spremenila nakupovalne navade. Ob koncu leta 2022 smo na policah tako našli 52 odstotkov dražji sladkor, palačinke smo pekli z 38 odstotkov dražjim mlekom in oljem. Se je pa elektrika v preteklem letu pocenila za devet odstotkov. Če ste konec preteklega leta opremljali stanovanje, ste za pohištvo odšteli dobrih 15 odstotkov več, jekleni konjički so bili dražji za 11 odstotkov.

Poleg visokih cen pa bomo Slovenci najtežje požrli našo pico, ki je, glede na višino naših plač, najdražja v Evropi.

Pod črto je torej inflacija v Sloveniji v preteklem letu znašala 9,4 odstotka. Še večje podražitve so na Hrvaškem, kjer je bila inflacija skoraj 12-odstotna. In kaj to pomeni za poletno dopustovanje? Od 10 do 15 odstotkov dražje pakete napovedujejo v združenju turističnih agencij. "Če primerjamo kupno moč, so dejansko paketi na isti cenovni ravni, kot so bili pred tremi leti. Vendar je inflacija naredila svoje," pove Mišo Blaž Mrvaljevič iz Združenja turističnih agencij Slovenije. 

Ključno tveganje: cene naftnih derivatov

Kot pojasnjuje gost v oddaji 24UR ZVEČER Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, je inflacija fenomen, ki je odvisen od obdobja, v katerem ga gledamo. "Na letni ravni je ta inflacija še vedno visoka, ampak kljub temu, da se vsak mesec še povečuje, na medletni ravni inflacija upada. Dejavniki, ki so na letni ravni pripomogli k rasti cen, pa so hrana, ki je prispevala približno 25 do 30 odstotkov dviga, nato so sledile stanovanjska oprema, gostinske storitve in storitve, povezane z rekreacijo in kulturo."

Lahko pričakujemo, da se bodo nekatere cene vrnile na nekdanjo raven, ali se bomo morali navaditi, da bo hrana vse dražja? "Rast cen kmetijskih surovin je bila v zadnjih dveh letih res visoka. Če pogledamo zgodovino, je redkokdaj sledilo še tretje leto dviga cen. Nihče pa ne ve, ali bo tudi letos temu tako. Vse kaže, da bi se cene morale znižati, tudi cene olj in žitaric se znižujejo. Cene sladkorja pa so na drugi strani še vedno visoke, ampak so v danem trenutku tudi povezane z okoliščinami, da je sladkorna pesa precej slabo obrodila v Evropi, posledično pa so te cene zelo visoke. Te cene so zelo tekoče in se ne odražajo na policah tako hitro kot se na veleprodajnih trgih. Potrošniki šele sedaj v praksi vidijo višje cene." 

Pa cene goriva? Ivanc ponavlja, da so cene v prvi vrsti odvisne od gibanja cen nafte Brent ter razmerja med gibanjem nafte Brent in destilatom, ter seveda od politike trošarin, ki jih ima vlada možnost spreminjati. "Država ustvarja stabilne cene, da bi s tem nekako preprečila visoka nihanja v cenah." 

Glede elektrike Ivanc pravi, da so gospodinjstva zadnjega pol leta plačevala ceno, ki je nižja od veleprodajne. "Je pa res, da je aktualna veleprodajna cena za mesec april še vedno nekoliko višja od zamejene enotne tarife. To pomeni, da posledično tržne cene še niso nižje od tiste cene, po katerih sedaj v povprečju plačujemo."

Glede turizma pravi, da je kljub dvigu cen povpraševanje še vedno visoko, kot verjeten razlog pa navaja konec epidemije. Opozarja pa na višanje cen storitev. "Govorimo o cenah, ki so povezane z uskladitvijo plač v različnih sektorjih. To nastane leto po visoki inflaciji. To je odraz prenosa lanske inflacije v plače, ki se odražajo v višjih cenah storitev." Kot ključno tveganje za prihodnjo rast cen pa vidi cene naftnih derivatov, saj nihče ne more natančno napovedati, kakšne bodo.