Koliko bodo poplave stale?

Kmetijsko-gozdarska zbornica je sporočila, da kmetijska svetovalna služba na terenu pregleduje prizadete površine in sodeluje v občinskih komisijah za oceno škode. Prve nepopolne ocene kažejo, da je bilo prizadetih okoli 30.000 ha kmetijskih površin. Največ kmetijskih površin je prizadetih v Posavju, ob Krki, ob Sotli, v Zasavju, delu Gorenjske in Notranjske ter Vipavske doline in Primorske. Po ocenah kmetijske svetovalne službe je največ škode na koruzi, travinju, vrtninah in vinogradih ter sadovnjakih. Ogromno škode je tudi na gozdovih.

Voda ni prizanesla niti naseljenim delom države in ponekod že približno vedo, koliko jih bodo poplave stale.

LAŠKO

V Laškem, ki je v tokratni vodni ujmi po prvih ocenah utrpelo za 8,7 milijona evrov škode, čiščenje po poplavi poteka tekoče. Poveljnik štaba Civilne zaščite Laško Jože Senica je ocenil, da so se na razmere na območju Laškega normalizirale.

Na najbolj prizadetih območjih laška gasilska društva sodelujejo z drugimi silami zaščite in reševanja pri črpanju vode iz kletnih prostorov podjetij in stanovanjskih blokov v Laškem. Posvetili so se že čiščenju dvorišč, kleti, stanovanj in družbenih objektov. Pouk v šolah Rimske Toplice in Laško že poteka po urniku. Oskrba s pitno vodo je nemotena, vodo pa lahko občani za pitje uporabljajo brez predhodnega prekuhavanja.

Ekipe na terenu skrbijo tudi za sanacijo več kot 80 zemeljskih plazov in popisujejo nastalo škodo.

ŠENTJUR

V Šentjurju je vodna ujma konec minulega tedna po prvih podatkih povzročila za več kot dva milijona evrov gmotne škode, so povedali na šentjurski občini. Tam so zaradi obilnih padavin poplavljale predvsem reke Voglajna in potoki Pešnica, Slomščica, Kozarica, Čreta in Ločica.

Poleg kmetijskih zemljišč je bilo po zadnjih podatkih poplavljenih več kot 40 stanovanjskih hiš, 38 gospodarskih objektov, 14 industrijskih oz. obrtnih objektov ter več poslovnih objektov.

Zaradi razmočenega zemljišča ali hudournikov se je po doslej zbranih podatkih na območju šentjurske občine sprožilo več kot 60 plazov, od tega jih stanovanjske in gospodarske objekte ogroža približno 10.

SLOVENSKA BISTRICA

V Slovenski Bistrici je bil že izdan sklep o popisu škode, je dejal poveljnik tamkajšnje občinske civilne zaščite Danilo Podlesnik. Županja Irena Majcen bo imenovala komisijo, ki bo začela s popisovanjem. Po besedah Podlesnika je o kakršnih koli številkah o povzročeni škodi za zdaj še nemogoče govoriti, zagotovo pa je bilo vsaj tri četrtine škode povzročene na komunalni in cestni infrastrukturi, nekoliko manj pa na objektih.

Podlesnik je še povedal, da so bili najnujnejši sanacijski ukrepi izvedeni sproti, zato tudi ni več večjih težav na cestnih povezavah. Edina izjema je regionalna cesta Slovenska Bistrica–Šmartno na Pohorju, ki je še vedno zaprta in je prevozna le po obvozu. Omenjena cesta bo najverjetneje zaprta še nekaj časa, saj bo zaradi zahtevnega terena treba pripraviti projekte za dolgoročno sanacijo.

CELJE

Celje je po vodni ujmi že očiščeno, zdaj pa poteka čiščenje predvsem gasilske opreme. Poveljnik Civilne zaščite v celjski občini Milan Volavšek pričakuje, da bodo do konca tedna uspeli gasilsko opremo očistiti ter posušiti osebno varovalno opremo.

V tokratni vodni ujmi je Celje po prvih ocenah utrpelo za 6,6 milijona evrov škode, okvirni strošek sil zaščite, reševanja in pomoči pa je ocenjen na 20.000 evrov.

MARIBOR

Maribor se je tokrat uspel bolj ali manj izogniti večjim nevšečnostim, je dejal poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Slobodan Stojanović in dodal, da so zato pripravljeni priskočiti na pomoč tudi drugim delom Slovenije.

Nekaj malega so imeli črpanj vode, zabeležili pa so tudi pet plazov, ki pa neposredno ne ogrožajo objektov, zato ni bilo potrebnega nobenega interventnega ukrepanja. "V glavnem so bili posledica nepravilnih posegov v naravo, trije med njimi pa so pomenili zgolj poglobitev lanskih vdorov na cestiščih, saj še ni bilo poskrbljeno za njihovo trajno sanacijo. Gre za lokalne ceste v krajevni skupnosti Brezje Kamnica in v Hrencah. Ceste so zdaj že prevozne, v Hrencah pa je zapora že od lanskih neurij," je dejal Stojanović.

GORIŠKA

Vodja občinskega štaba civilne zaščite v Novi Gorici Bogdan Zoratti je dejal, da so imeli v novogoriški občini 190 posredovanj, na terenu pa je bilo 185 gasilcev in pripadnikov CZ, ki so do ponedeljkovega opoldneva opravili 3160 ur. Čeprav so se nekateri občani jezili, da niso dobili dovolj pomoči, pa so prostovoljni reševalci pri svojem delu upoštevali točno določen vrstni red prioritet v primeru naravnih nesreč.

Po poplavah pa so na Goriškem velik problem predvsem plazovi. Geolog Boris Rijavec je povedal, da je zabeleženih preko 40 plazov in usadov v novogoriški občini, 22 pa je takih, ki jih bo treba sanirati. Med njimi je Rijavec izpostavil predvsem plaz v Šmihelu, ki spada pod državni nadzor, saj zemlja tam plazi že vse od leta 2000. Doslej ni bilo narejenega za sanacijo nič, niti projektov za postavitev predvidene pilotne stene, ki bi celotno naselje obvarovala pred morebitnim večjim zdrsom tega plazu.

OBALA

Škodo, ki sta jo na Obali povzročili Rižana in Dragonja, lastniki poplavljenih objektov in prostovoljci še odstranjujejo. Gasilci so z reševanjem zaključili, izvaja pa se sanacija zemeljskih plazov. V prihodnje jih čakajo še vodotoki v porečju Rižane, je  pojasnil poveljnik civilne zaščite občine Koper Vilij Bržan.

Ob strugi Rižane je bilo v poplavah prizadetih okrog 50 objektov, med njimi obe ribogojnici. Deset jih je po mnenju Bržana v kritičnem stanju. Dve družini so začasno namestili v hotelu, drugi so izselitev zavrnili.

Ceste na Obali so prevozne, delavci Cestnega podjetja Koper (CPK) so najnujnejša opravila zaključili. Kot so pojasnili na CPK, je zaprta le cesta med slovenskim in hrvaškim mejnim prehodom Dragonja, ki jo je delno odnesla voda. Cesto popravljajo, mejni prehod bo predvidoma odprt v sredo, za dokončno sanacijo pa bo potrebnega več časa, še pojasnjujejo. Huje je po besedah Bržana poškodovana še cesta med odcepom za Boršt in Župančiči, ki jo je odneslo. Obvoz je urejen.