Količina padavin bo manjša

Občinska civilna zaščita si je popoldne s strokovnjaki s področja plazov Mihaelom Ribičičem z Naravoslovno tehniške fakultete ter Markom Kočevarjem in Tomažem Begušem iz Geoinženiringa Ljubljana ogledala plaz pod Vodiško planino ter pregledala celotno strugo hudournika Črni potok. Prostovoljni gasilci iz Krope in Lancovega so prav tako vso noč zaradi dežja spremljali plaz, vendar sprememb niso zabeležili.

V grapah nad naseljem se po zadnjih informacijah nabirajo kamenje, les in druge naplavine, ki kljub temu, da jih je voda deloma že odnesla, ob večjih padavinah lahko v sunku priderejo v dolino. Plaz ogroža Kropo, vendar samo v primeru močnih padavinah.

Predstavnica v kabinetu župana občine Radovljica Manca Šetina Miklič je za 24ur. com potrdila, da je plaz trenutno stabilen in ob običajnih padavinah ne predstavlja nevarnosti. Ob ekstremnih padavinah in visokih vodah pa je potencialno možen drobirski tok, kar pomeni spust kamenja in vode v dolino. Zato bo na plazu nameščen alarmni sistem, je še poudarila. Civilna zaščita bo do namestitve alarmnega sistema na plazu nadaljevala z dežurstvom oziroma s spremljanjem stanja strug Črnega potoka in Kroparice ter voda na Vodiški planini.

Mihael Ribičič je poudaril, da prebivalci ne morejo biti popolnoma pomirjeni. Dejal je, da je za pričakovati, da ta material lahko prinese v vas. Poveljnik civilne zaščite Radvoljica Marjan Ješe, je poudaril, da so prebivalcem pripravili tudi dve evakuacijski mesti, enega v vrtcu in enega v šoli, za vsak breg. Plaz pa ni edina nevarnost, ki grozi Kropi. Zaradi prenizkega Koruznega mostu sredi naselja se lahko voda ponovno preusmeri na ulice. V Civilni zaščiti pravijo,da bodo v primeru nevarnosti most pač porušili.

Zaradi napovedi deževja še naprej velja obvestilo o možnosti evakuacije prebivalcev starega dela Krope, ki je bila izdana v sredo. Prav tako je ohranjen ukrep preventivne izselitve obeh stanovalcev v hiši Kropa 43a. V petek si bodo stanje na plazu in hudournika ogledali še vodnogospodarski strokovnjaki.

V Železnikih so se na napovedano tridnevno deževje dobro pripravili. Z mehanizacijo so do te mere očistili reke, potoke, hudournike ter plazove, da padavine niso prinesle novih poplav ali plazenja zemlje. Naplavine v rekah in hudournikih, ki jih je bilo kar za 120.000 kubičnih metrov, so v minulih dneh na najbolj kritičnih delih uspeli prebiti in jih porazdeliti tako, da pretočnost vode ni več ogrožena.

Čez noč je bilo v sredo ob 17 strojih v pripravljenosti deset gasilcev, dežurstvo na terenu pa so opravljali še štirje vojaki in en pripadnik civilne iniciative. Gasilci niso prejeli nobenega klica na pomoč. "Glede na slabo napoved bo danes treba aktivirati še več sil. Vsaj 50 gasilcev in tudi vojsko bomo prosili, da to noč še ostanejo v Železnikih," je dejal župan.

Sicer pa se sedaj življenje v Železnikih počasi umirja in vrača v ustaljene tirnice. "Ljudje ostajajo v Železnikih, vrača se jim optimizem in se pogumno lotevajo obnove svojih domov," je sedanje stanje povzel Prevc. Pojasnil je, da bodo ta teden prebivalci dobili tudi prvo denarno pomoč, ki bo prišla iz posebnega občinskega računa in humanitarnih organizacij. Počasi se v Železnikih izboljšuje tudi situacija glede zdravstvene oskrbe in oskrbe s pitno vodo. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je danes vzel vzorce vode in že v petek naj bi bili znani rezultati analize. Ob tem se v Železnikih nadejajo, da bo analiza pokazala pitnost vode ob predpogoju prekuhavanja.

Tudi na Cerkljanskem in Tolminskem, kjer s presledki dežuje že od srede zjutraj, nove padavine niso povzročile dodatnih težav. Kot sta povedala župana občin Cerkno in Tolmin, Jurij Kavčič in Uroš Brežan, so vodotoki sicer nekoliko narasli, a je noč minila mirno. Ker se bodo padavine po napovedih meteorologov nadaljevale vse do petka, pripadniki civilne zaščite in gasilci redno spremljajo stanje vodotokov, da bi opozorili na morebitne nove poplave, sta pojasnila.

"Noč je minila precej mirno, brez hujših zadev. Zaradi umirjenega deževja so nekoliko narasli vodotoki, a nismo opazili nobenih posebnosti. Tudi ljudje so se umirili," je stanje opisal Kavčič. Trenutno je na Cerkljanskem ponovno začelo deževati, kar pa ne ovira delavcev na terenu, ki nadaljujejo z urejanjem strug vodotokov. Že v sredo so bile po besedah Kavčiča prevozne vse ceste v občini, ki jih je poškodovala vodna ujma pred dobrim tednom.

Tudi na Tolminskem, kjer prav tako ni večjih težav s prevoznostjo cest, je ponovno začelo deževati, čeprav se je zjutraj že zjasnilo, je povedal Brežan. Tako kot v Cerknem bodo pripadniki civilne zaščite stanje na terenu budno spremljali še naprej, je zagotovil.

Novo deževje prizaneslo tudi Celju

Novo deževje na Celjskem ni povzročilo nobenih težav, je povedal poveljnik civilne zaščite zahodnoštajerske regije Darko But. Na Celjskem so hiše zaščitili z vrečami s peskom. Po poročanju vremenoslovcev je ponoči mogoče pričakovati padavine, ki pa ne bodo tako obilne. Poudaril pa je, da se je v zadnjih dveh dneh sprožilo še dodatnih 60 plazov, kar pomeni, da so po torkovi vodni ujmi zabeležili več kot 140 plazov. Po prvih ocenah je torkovo močno deževje poškodovalo 2500 stanovanjskih objektov, 108 podjetij in 46 mostov, škoda pa še ni ocenjena, saj bo popis trajal še mesec dni.

But je že v sredo povedal, da je trenutno najhujše v naselju Potok v občini Nazarje, kjer je treba odstraniti še veliko naplavin, stanovanjski hiši družine Moličnik pa grozi zemeljski plaz. V naselju Trnovec, kjer je med torkovim neurjem zemeljski plaz odnesel kar polovico tamkajšnje stanovanjske hiše, pa so delavci s podzidjem uspeli preprečiti nadaljnje drsenje hiše. Po prvih ocenah znaša škoda v nazarski občini 1,5 milijona evrov, kar pomeni enoletni občinski proračun.

Pripravljeni na vse

Ker je ponovno napovedano močno deževje, so po Butovih besedah prizadetim občinam na Celjskem zagotovili 5000 vreč peska iz Prekmurja, ki jih bodo občine razdelile prizadetim prebivalcem, dodatnih 2000 vreč pa bo namenjenih varovanju nasipov.

V občini Vojnik, kjer danes nameščajo leseni most na cesti Višnja vas-Dobrna, pa škoda presega pet milijonov evrov. V velenjski občini se je sprožilo 45 plazov, štirje v večjem obsegu, poškodovanih je tudi 30 hiš. Na celotnem velenjskem območju je zagotovljena prevoznost lokalnih cest, le še v Vinski Gori je na dveh odsekih promet urejen izmenično.

Ceste že prevozne

Tudi v občini Laško, kjer je Savinja pred tednom dni dosegla najvišji vodostaj, so večino posledic torkovega neurja že odstranili, čaka pa jih še čiščenje zdraviliškega parka, kjer je močno deževje naneslo veliko mulja in blata. Prav tako bo treba sanirati še nekaj lokalnih cest, ki sta jih zasula dva plazova, ter očistiti kanalizacijo. V tej občini je škoda ocenjena na več kot osem milijonov evrov.

V žalski občini, kjer je med torkovo vodno ujmo zalilo 600 hiš, 300 gospodarskih objektov, poškodovanih je več kot 100 kilometrov cest pa škoda znaša okrog šest milijonov evrov.

Pomaga tudi vojska

Pri odpravi posledic vodne ujme sodeluje 47 pripadnic in pripadnikov SV. Na območju reševanja sodelujejo z ustreznimi priročnimi sredstvi, motornimi vozili, delovnimi stroji, cisternami za vodo in gorivo ter opremo za dekontaminacijo. V Železnikih pa obratuje tudi vojaška pralnica. Skupaj je do sedaj sodelovalo 1617 pripadnic in pripadnikov SV, vse dni pa aktivno sodelujejo tudi pripadniki 15. helikopterskega bataljona SV.

Dnevno so angažirane tri posadke z dvema helikopterjema Bell 412, ki izvajajo naloge na celotnem prizadetem območju občine Železniki in okoliških krajev. Do danes so posadke prepeljale preko 10 ton hrane, pitne vode in različnega materiala. S pomočjo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.

Pomoč za prizadete

UNICEF Slovenija se je na katastrofalne poplave v Sloveniji odzval v okviru pooblastil, ki jih ima, ni pa mogel iti v široko akcijo zbiranja sredstev. S posebnim pismom je direktno pozval vse svoje člane in članice društva, da se pridružijo zaposlenim in po svojih močeh prispevajo sredstva, ki jih bodo skupaj posredovali OŠ Železniki, s katero UNICEF Slovenija aktivno sodeluje. Prav tako poziva tudi vso slovensko javnost, da po svojih močeh pomaga ter pri tem posebno skrb nameni otrokom in njihovi čimprejšnji vrnitvi v ustaljeni življenjski ritem.

Vlada namenila 1.55 milijona evrov

Vlada RS je na današnji seji, prizadetim območjem, zagotovila sredstva v višini 1.55 milijona evrov s prerazporeditvijo znotraj proračuna Ministrstva za okolje in prostor. Sredstva bodo namenjena za odpravo nevarnosti za neposredno in posredno ogroženost življenja in zdravja ljudi ter večje materialne škode.

Poleg tega je vlada danes sprejela tudi sklep, da se s prerazporeditvijo sredstev znotraj državnega proračuna zagotovijo sredstva v višini 950 tisoč evrov za pokritje že izvedenih interventnih zaščitnih ukrepov po zadnjem neurju zaradi plazenja in za izvedbo nadaljnjih interventnih ukrepov za varovanje življenj in objektov pred plazenjem in nanosi zemljin.

Žagar s Hübnerjevo o pomoči

Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se je danes v Bruslju ob robu četrtega kohezijskega foruma s komisarko za regionalno politiko Danuto Hübner pogovarjal o nedavnih poplavah v Sloveniji. Kot je povedal, Bruselj obljublja pomoč, delo pa je treba opraviti tudi doma in pravočasno vložiti prošnjo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU.

Slovenija ima deset tednov časa, da se prijavi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. To bo država tudi storila, saj je škoda bistveno višja, kot znaša limit za omenjeni sklad za Slovenijo, je povedal Žagar. Glede na to, da so bili na današnjem kohezijskem forumu izpostavljeni izzivi, ki bodo v prihodnje pred kohezijsko politiko - mednje spadajo tudi podnebne spremembe in s tem morebitne vremenske neprilike -, je Žagar pojasnil, da je Slovenija za obdobje 2007-2013 v okviru kohezijskega sklada že predvidela sredstva za poplavno varnost, ki jih je več deset milijonov evrov.

Ocenjena vrednost celotnih investicij z DDV iz vseh virov (evropskih in slovenskih) znaša v okviru pete razvojne prioritete operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture z naslovom "Zmanjšanje škodljivega delovanja voda" 185 milijonov evrov, znesek, ki se nanaša le na kohezijski sklad, pa 74 milijonov evrov.

V okviru omenjene prioritete so tako določena sredstva za zagotovitev poplavne varnosti v porečju Savinje (60 milijonov evrov), Ljubljanice (15 milijonov evrov), Save (30 milijonov evrov), Drave in Dravinje (20 milijonov evrov), pa tudi sredstva za rekonstrukcijo visokovodnih nasipov ob Muri (35 milijonov evrov) ter za nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (25 milijonov evrov), so sporočili iz vladne službe za regionalno politiko.

Program pomoči podjetjem po neurju

Vlada je na seji dopolnila program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 z novim ukrepom - spodbujanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so utrpeli škodo kot posledico naravnih nesreč. Okvirna višina predvidenih sredstev je 20 milijonov evrov, do njih pa bodo upravičeni gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so utrpeli škodo v neurju 18. septembra, je povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Medtem ko zakon o odpravi posledic naravnih nesreč že predvideva povrnitev stroškov obnove ter popravila in gradnje objektov, pa je Vizjak med novostmi omenil povrnitev stroškov obnove in popravila oz. nakupa opreme, stroške izpada prihodkov ter druge stroške, povezane z opravljanjem gospodarske dejavnosti, denimo uničenje zalog blaga, polizdelkov in podobno.

Gre za nepovratna sredstva, ki jih bodo upravičencem razdelili na podlagi javnega poziva. Z njim bodo vsa podjetja in samostojne podjetnike, ki so utrpeli škodo v neurju prejšnji torek, pozvali, naj na Javni sklad RS za podjetništvo v Mariboru naslovijo vlogo ter prijavijo škodo. "S tem želimo podjetjem pomagati, da jih nedavno neurje ne pahne v poslovne težave," je povedal Vizjak.

Skupaj bo v prihodnjih dneh v večjem delu Slovenije padlo med 40 in 90 milimetrov padavin, v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije pa so možne tudi večje količine, lokalno do okoli 180 milimetrov.

Po podatkih Agencije za okolje lahko v petek pričakujemo močnejši porast vodotokov po vsej Sloveniji, zlasti hudournikov in rek s povirji v severozahodni in severni Sloveniji ter na Pohorju in Posotelju. V petek lahko v jutranjih urah pričakujemo poplavljanje ob nekaterih odsekih Ljubljanice.

Na delih vodotokov, kjer je v zadnjih poplavah prišlo do poškodb ali porušitve vodovarstvenih objektov in vodne infrastrukture, kot so prepusti, zaščitni nasipi, utrditve brežin, pragovi, lahko ob predvideni količini padavin pride do spremembe toka in do poplavljanja. Zaradi namočenosti tal lahko v teh dneh pride do ponovnih zemeljskih zdrsov in nastanka novih plazov.