Razsipnost in okoriščanje: 700 evrov za stol s službeno kartico

Določeni zaposleni in zunanji izvajalci na Službi za razvoj in kohezijo se mastno okoriščajo z davkoplačevalskim denarjem, od krizne menedžerke, domnevno prijateljice bivše ministrice Smerkoljeve, ki je v slabih dveh letih zaslužila 325 tisoč evrov, do vodje kabineta Igorja Lakote, ki pa si je na službeno kartico omislil marsikaj, med drugim iz Amerike pisarniški stol za 700 evrov, s službenim avtomobilom pa tudi zasebna potovanja v tujino.

Lakota naj bi iz Amerike naročil stol za 700 evrov, nad podrejenimi pa izvajal mobing

"Razkrivate le vrh ledene gore nepravilnosti v naši službi," nam pripoveduje dolgoletni zaposleni na Službi za kohezijo, ki, da bi ohranil svoje delovno mesto, želi ostati anonimen. Medtem ko smo zapravljali milijone za vsakič znova problematične sisteme črpanja, pripoveduje, si je nekdanji vodja kabineta ministrice Smerkoljeve Igor Lakota "na službeno kartico za 700 evrov iz Amerike kupil pisarniški stol, dostavili so ga v Avstrijo, kamor ga je šel dvigniti kar s službenim vozilom, letos si je plačal vikend team building v vrednosti 1000 eurov, nad podrejenimi izvajal mobing, zavrnil prošnje sodelavcev po izobraževanju, dodeljeval naloge, ki niso v skladu z opisom delovnega mesta, pisal odpovedi, ki ne zdržijo pravne podlage in opomine pred odpovedjo, vse s ciljem zastraševanja zaposlenih".

Lakota odgovarja, "res je, a poseben stol, ki sem ga kupil, je stal le 379 evrov, teambuldingi so bili za vse zaposlene, zaradi mobinga nisem prejel prijave", čeprav prizna, da so enega sodelavca zaradi nesposobnosti skušali odpustiti, a neuspešno.

'Nihče ne ve, kaj je Kiškova pri nas počela'

A zgodba o domnevnih nepravilnostih se še nadaljuje. Na sumljivem, domnevno prirejenem razpisu je službo krizne menedžerke, še dodaja naš vir, odgovorne za migracijo podatkov iz sistema v sistem, dobila domnevna prijateljica ministrice Smerkoljeve, Renata Kišek oziroma njeno podjetje Rettro d.o.o. :"Nihče ne ve, kaj je Kiškova v resnici pri nas počela, a njena urna postavka je bila najmanj 120 evrov na uro. Lani je za osem mesecev dela z nekdanjim vodstvom službe podpisala pogodbo za 164.578,00 evrov, letos za enako obdobje za 160.552,00 evrov."

Te številke potrjujejo tudi v službi za Kohezijo, Renata Kišek pa odgovarja: "Res sem opravljala delo krizne menedžerke in to dobro, lani sem kot računalniška strokovnjakinja sploh vzpostavila sistem E-MA, letos sem ga s podizvajalci razvijala naprej. Moja urna postavka je bila 95 evrov neto."

Negativne ocene omenjenega programa

Program E-mo pa je dobil poplavo negativnih poročil revizij hiš, ki so ga raztrgala, kar je sinoči potrdil tudi predsednik Računskega sodišča, češ da kaže izjemno slabe rezultate in je neučinkovito.

Vesel je v povezavi s tem informacijskim sistemom zaradi suma oškodovanja javnih sredstev kohezijsko službo celo ovadil policiji: "Dogajale so se zelo čudne stvari, ki jih bodo morali organi pregona preiskat, RS je dalo celotno dokumentacijo in nakazalo povezave med izvajalci, med ponudniki in nenazadnje tudi odgovornimi v vladnih službah."

Osnutek poročila novembrske revizije: Zaradi nedelujočega sistema grozi, da bo Bruselj zaustavil izplačevanje

Danes smo neuradno pridobili tudi osnutek zadnjega poročila novembrske revizije, ki ga je naročil Urad za nadzor proračuna ministrstva za finance, ocena pa pričakovano katastrofalna: "nedelujoč sistem oziroma najslabša ocena tri, zaradi česar Sloveniji grozi, da ji bo Bruselj začasno, dokler sistema za črpanje ne popravi, zaustavil izplačevanje preostale poltretje milijarde evrov."

Še pred današnjo primopredajo poslov pa je novi minister Iztok Purič dejal, da se težav, ki jih prevzema na svoja pleča, še predobro zaveda. Še sveže imenovani resorni minister odgovarja, da zaključkov revizije, ki je informacijski sistem ocenila kot "nedelujoč" še ne pozna. Da so mu v vladni službi za kohezijo še danes zagotovili, da sistem deluje s težavami, a da je evropski denar menda vseeno rešen. Uradno na SVRK poznajo le osnutek omenjene revizije, ki pa ga zaradi le začasne narave ne morejo komentirati.

Zatrjujejo pa, da evropski denar tudi v primeru potencialne začasne prekinitve za Slovenijo ni dokončno izgubljen in da iz Bruslja za zdaj še ni bilo nobenega opozorila o možni zaustavitvi izplačil.

Po informacijah nekdanjega šefa kabineta ministrice Smerkoljeve Igorja Lakote  je program E-ma res dobil oceno 3, a na lestvici od 1 do 4 in je torej še za silo ustrezen. Dejstvo pa je, da bi negativna ocena za računalniški sistem črpanja evropskega denarja pomenila takojšnjo zamrznitev in blokado Bruseljskega denarja, kar bi bila za državo in občine prava katastrofa.