Kot je za 24 ur povedal Dimitrij Rupel, ki se v Münchenu udeležuje varnostne konference, je treba "zaupati navsezadnje tudi temu, kar je govoril nemški zunanji minister Joschka Fischer, ko ni postavljal pod vprašaj obračuna z nekim diktatorskim režimom oziroma izpolnjevanja resolucij Varnostnega sveta ZN, temveč je postavil pod vprašaj časovni vidik". Rupel je prepričan, da je na svetu v tem trenutku odprtih že dovolj kritičnih točk. "Zaradi tega, je za Fischerja, pa tudi zame, sporno, ali je nujno ravno v tem primeru in v tem trenutku odpreti še eno fronto", je še dodal Rupel.
Obrat v slovenski zunanji politiki?
Ruplovo strinjanje s Fišerjem je dejansko v protislovju z deklaracijo takoimenovane vilniuške skupine, ki podpira politiko ZDA in ki naj bi jo podpisala tudi Slovenija. Rupel je sicer za 24 ur pojasnil, da Slovenija vilniuške deklaracije ni podpisala, ampak jo le podpira. "Slovenija ni ničesar podpisala, ker se nič ni podpisovalo. Mi smo se priključili vilniuški deklaraciji, kajti to je delo skupine, ki ji Slovenija pripada že nekaj let."
Slovenija je k skupni izjavi, v kateri deseterica kandidatk za Nato izjavlja podporo politiki ZDA do Iraka, pristopila v sredo, še isti dan se je vilniuški skupini zahvalil ameriški predsednik George Bush. Kljub temu Dimitrij Rupel pojasnjuje, da slovenski pristop k deklaraciji ne pomeni tudi odmika od protiameriškega stališča Francije in Nemčije.
Deklaracija vilniuške skupine se sicer naslanja na dokaze proti Iraku, ki jih je v sredo v Združenih narodih predstavil ameriški državni sekretar Powell. Dopisnik Dela v ZDA pa je poročal, da je Slovenija z ostalo deveterico tekst podprla še preden je Powell sploh nastopil, kar naj bi pomenilo, da je dokument prišel iz ZDA.
Grizold na pogovorih s hrvaško kolegico
Obrambni minister Anton Grizold se je ob robu varnostne konference med drugim sestal tudi s hrvaško kolegico Željko Antunović. Grizold in Antunovićeva, ki sta se sešla na hrvaško pobudo, sta v pogovoru o dvostranskem sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju ugotovila, da bi bila v obojestransko korist pospešitev odnosov na tem področju.
Hrvaška obrambna ministrica je slovenskega kolega tudi obvestila, da je sporazum o sodelovanju v obrambi na hrvaški strani končno usklajen, pri čemer so upoštevali vse pripombe slovenske strani.
