Kofein, sladkor, barvila, arome ... Zakaj jih otroci še vedno pijejo?

Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike, je sporočilo akcije s sloganom "Do dobre energije brez energetskih pijač". "Nobenega dobrega razloga ni, da bi otroci in mladostniki pili energijske pijače, a ravno oni so največji porabniki teh pijač, poraba med njimi pa zaskrbljujoče narašča. Tako starši kot mladi se premalo zavedajo tveganj," je ob njenem začetku povedala Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. 

Sveži podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da po energijskih pijačah posega več kot 40 odstotkov mladostnikov. "Energijske pijače pije vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik," je dejala dr. Urška Blaznik. "Ista raziskava kaže, da je le približno petina (19,7 odstotka) mladostnikov vse dni v tednu telesno dejavnih vsaj eno uro na dan skladno s priporočili in da se odstotek redno telesno dejavnih mladostnikov znižuje, slabšajo pa se tudi rezultati na področju spanja mladostnikov. Le nekaj več kot tretjina (38,7 odstotka) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 odstotka) 15- in 17-letnikov spi med šolskimi dnevi v skladu s priporočili," so dodali na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, dodajajo. 

Sporočilo, ki ga želijo prenesti, je: mladi za moč in energijo ne potrebujejo energetskih pijač, ampak uravnoteženo prehrano, redno ukvarjanje s športom ter kakovosten spanec oz. dovolj počitka. 

Zaskrbljujoči so tudi rezultati ankete, ki jo je med ljubljanskimi osnovnošolci leta 2021 izvedla Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). "Ugotovili smo, da energijske pijače nemalokrat otrokom ponudijo starši sami, misleč, da gre le za eno izmed brezalkoholnih pijač," je povedala Anja Bolha z ZPS. 

"Prav tako je problematično agresivno oglaševanje energijskih pijač. Pojavljajo se kot promotorji športnih dogodkov in sponzorji uspešnih športnikov, kar daje mladostnikom in tudi staršem vtis, da so energijske pijače primerne za uživanje med športno aktivnostjo," je izpostavila. 
"Ne zamenjujmo energijskih pijač s športnimi napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno vadbo. Zaradi povečanega znojenja med vadbo in diuretičnega učinka kofeina lahko pride do hude dehidracije, močnejšega in hitrejšega bitja srca in zapletov delovanja srčne mišice, lahko se sprožijo srčne aritmije," pa je dr. Nina Makuc iz Slovenske antidoping organizacije povedala, zakaj je uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih oz. ob intenzivni vadbi še posebej tvegano.

Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je pojasnil, zakaj energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače. "Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami," je dejal in spomnil, da se zaradi nižje telesne mase pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih.

Zanemariti ne smemo niti ogromne količine sladkorja, ki jo zaužijemo z energijskimi pijačami. V pollitrski pločevinki je lahko kar 11 vrečk oziroma 55 gramov sladkorja. 

"Vnos čezmernih količin kofeina, povezan s pitjem energijskih pijač, kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja so slednje povezane tudi s tveganjem za prekomerno telesno maso, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in propadanjem zob. Vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema in mišic," sta k povedanemu dodala Denis Baš, dr. med. spec. ped. iz Sekcije za primarno pediatrijo in prof. dr. Mojca Juričič iz Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.