'Ni bilo potrebe po lobijih in političnih pritiskih'

Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes prišel zapornik. Predsednik komisije Marko Pogačnik je namreč na zaslišanje povabil nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ki zaradi zlorabe položaja na Dobu prestaja kazen šest let in pet mesecev zapora. Komisiji je uvodoma dejal, da ne bo dal nobene sočne izjave, saj ga nihče iz politike ni nikoli poklical.

"Priznam, da sem napačno presodil potencialne rizike," je dejal Kordež, ki ga je komisija pozvala na zaslišanje zaradi financiranja prevzema Merkurja, ene večjih finančnih naložb, ki so danes prenesene na slabo banko.

Vendar pa Kordež pravi, da izginulega denarja ni pospravil v žep. Ob prevzemu so namreč Merkur ocenjevali na 300 milijonov evrov, danes pa je vreden zgolj 50 milijonov evrov. Za toliko se je v tem času zmanjšala vrednost premoženja, je pojasnil in poudaril, da ni pospravil v žep 250 milijonov evrov.

Prevzem Merkurja so kreditirale tako tuje kot domače banke, tuje morda še nekoliko bolj. "Naredili smo natančen poslovni načrt do leta 2020, ki so ga banke ocenile za finančno vzdržnega, pa čeprav je bilo predvideno podaljševanje kreditov in izplačevanje dividend iz ustvarjenega dobička," je povedal. Danes banke takega načrta seveda ne bi odobrile, je dejal in ponovil, da zdravim podjetjem niso bili potrebni nobeni pritiski, da bi dobila kredit.

Da s predstavniki vlade in politiki nasploh ni imel nobenih stikov, je predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS) presenetilo: "Ne zato, da bi reševali sebe, pač pa poslovno dejavnost."

Je pa Kordež izpostavil, da so bili poslovna politika bank in kriteriji za dajanje kreditov takrat povsem drugačni kot danes. Medtem ko danes vemo, da je za odobritev kredita ključen le denarni tok, ne pa neko premoženje, ki bi ga imelo podjetje, pa je bila do leta 2008 praksa popolnoma drugačna. "Banke so dajale kredite na osnovi premoženja, tako slovenske kot tuje," je dejal.

Napaka pa je bila, da se je s krediti financiralo predrage naložbe. To napako so sicer naredili tudi v tujini, a pri nas smo naredili še drugo napako, kako smo te kredite reševali, je dejal. Pred leti se je namreč velika večina kreditov vračala z najemom novih kreditov, kar v svetu velja še danes. "Če ta tok prekineš, podjetje propade," je pojasnil in obžaloval, da se je z nastopom krize ta politika spremenila.

Kar naenkrat je pretežni del kreditov postal problematičen. A ne zato, ker bi se poslovanje podjetij tako zelo poslabšalo, pač pa so kriteriji drugi, je dejal. Po njegovem mnenju bi bila bolj primerna rešitev, če bi banke izrinile lastnike, ne pa da so zahtevale vračilo kreditov.

Tudi v primeru prevzema Merkurja so se krediti podaljševali ali pa so bili odplačani. Na vprašanje, kdaj so se torej pojavile težave pri odplačevanju posojil, pa je odgovoril: "Proti koncu leta 2008 banke niso bile več pripravljene financirati prevzemnih družb." Vendar je tako Merkurju kot Merfinu v lasti njegovih menedžerjev do leta 2010 uspevalo, da nista imela nikoli blokiranih računov.

Grašiča na zaslišanje spet ni bilo

V nadaljevanju današnje seje bi morali člani komisije zaslišati še člana uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Danila Grašiča. Na zaslišanje so ga povabili že 8. aprila, a ga ne takrat ne danes ni bilo.

"Nekdanji član uprave AUKN tudi tokrat ni prevzel vabila preiskovalne komisije na zaslišanje. V okviru preiskovalne komisije smo se odločili, da ga na zaslišanje ponovno povabimo. Vabilo bomo tokrat poizkušali vročiti preko vročevalca," je povedal predsednik komisije Pogačnik.

Komisija pregleduje sporno kreditiranje

Komisija želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregleduje sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992.

Doslej je zaslišala že vrsto članov uprav in nadzornih svetov treh državnih bank, ki so potrebne sanacije z denarjem davkoplačevalcev, prav tako pa tudi predstavnike Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter AUKN, poleg tega pa tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Zaslišati pa želi še nekatere nekdanje finančne ministre in predsednike vlad.