Družbeniki smučarskega centra Žičnice, turizem in gostinstvo Kobla so na sredini izredni skupščini podprli predlog Filba in Gozdnega gospodarstva Bled o dokapitalizaciji družbe. Omenjeni podjetji bosta torej v skladu s predlogom konvertirali svoje terjatve do Koble v višini 20 milijonov tolarjev v lastniški delež in tako postali njeni večinski lastnici, s čimer se bodo Žičnice Kobla izognile stečaju, ki jim je grozil zaradi dolgoletnih finančnih težav in sporov med lastniki zemlje ter upravljalci smučišča.
Kot je po končani skupščini povedal predsednik nadzornega sveta družbe in predstavnik največjega upnika banke Hypo Alpe-Adria-Bank Ivo Rep, bodo Žičnice Kobla tako z novim večinskim lastnikom kljub sedanji uradni prepovedi že v prihodnjem mesecu najverjetneje vendarle lahko obratovale.
"Kobla potrebuje večinskega in kakovostnega lastnika," je prepričan Rep, saj z dosedanjim lastništvom 25 fizičnih oseb, ki so lastniki zemljišč in zaposleni, žičnic ni bilo mogoče obvladovati. Nova 75-odstotna lastnika pa bosta lahko v skladu z novim zakonom o žičništvu sama oblikovala in postavila upravo družbe, s katero se bodo nato upniki, ki jim Kobla dolguje 230 milijonov tolarjev, naprej dogovarjali o poplačilu terjatev. To je edina prava rešitev za družbo in njene upnike, je prepričan Rep, saj bi se v nasprotnem primeru začel stečaj, v katerem pa manjši upniki ne bi dobili ničesar, saj imata hipotekarna upnika ločitveno pravico. "Družba bo na ta način ostala v Bohinju, v njej bodo še vedno zaposleni Bohinjci, z nadaljnjim delovanjem pa bo poplačala svoje dolgove," je še poudaril Rep.
"Odločbo o letošnji prepovedi obratovanja smučarskega centra Kobla je pristojna državna služba izdala, ker niso bila opravljena vsa vzdrževalna dela. Vendar pa je ta dela mogoče opraviti zelo hitro, saj je Kobla sicer zelo dobro tehnično vzdrževano smučišče," je dejal nekdanji direktor družbe Ciril Koselj, ki je po Repovem mnenju prvovrsten strokovnjak in sposoben voditi Koblo, zato upa tudi, da bosta njegovo znanje znala izkoristiti nova lastnika. Center bi tako po mnenju Repa in Koselja s približno 15 milijoni tolarjev investicije za nekaj tehničnih priprav in umetno zasneževanje lahko začel obratovati že januarja.
