Računsko sodišče predlaga razrešitev direktorja Kobilarne Lipica

Javni zavod Kobilarna Lipica tudi v odzivnem poročilu na revizijsko poročilo ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo pomembnih nesmotrnosti. S tem je hudo kršil obveznost dobrega poslovanja, je razvidno iz porevizijskega poročila računskega sodišča. Računsko sodišče tudi predlaga razrešitev direktorja kobilarne Tomija Rumpfa.

Obveznost dobrega poslovanja sta kršila tudi vlada in ministrstvo za izobraževanje. Računsko sodišče je sicer za Kobilarno Lipica opravljalo revizijo o smotrnosti razmejevanja javne službe in gospodarske dejavnosti kobilarni v letih 2007 do 2010.

Kakšni so očitki?

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je izpostavil, da zaradi nezadovoljive izvedbe zahtevanih popravljalnih ukrepov Kobilarna Lipica še vedno ne izvaja ustrezno veljavnih predpisov in usmeritev, ne zagotavlja smotrnega ravnanja z razpoložljivimi sredstvi za financiranje javne službe in ohranja tveganje dodeljevanja nedovoljene državne pomoči.

Računsko sodišče je zato kobilarni izreklo sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in svetu javnega zavoda predlagalo, da začne postopek razrešitve direktorja kobilarne. Svet ima 15 dni časa za odgovor na predlog.

Šoltes pričakuje, da bo svet razumel ta poziv tudi skozi vse posledice, ki sledijo trenutnemu stanju. Če svet ne bo sledil temu ukrepu, kmalu ne bo imel več dela, glede na to, da gre že za vprašanje obstoja, je pojasnil.

Ob tem je Šoltes spomnil, da je bilo v revidiranem obdobju zaradi neustrezno razmejenih stroškov med Kobilarno Lipica in Lipica Turizmom neupravičeno izkazanih za 2,96 milijona evrov stroškov v kobilarni.

Na kaj se nanašajo očitane nesmotrnosti?

Nesmotrnosti, za katere Javni zavod Kobilarna Lipica ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov in nesmotrnosti, za katere ni v celoti izkazal zadovoljivih ukrepov, se nanašajo na neučinkovito ravnanje pri izbiri izvajalca storitev trženja in plačilu opravljenih storitev, neustrezno izkazovanje prihodkov od opravljanja javne službe v poslovnih knjigah, neustrezno razmejevanje skupnih stroškov med Kobilarno Lipica in družbo Lipica Turizem in brezplačna uporaba nepremičnin, ki so v lasti države in z njimi upravlja Kobilarna Lipica.

Nesmotrnosti, za katere vlada ni v celoti izkazala zadovoljivih ukrepov, pa se nanašajo na neustrezno opravljanje gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica. Družba Lipica Turizem posluje z izgubo, ki je v skladu z določili zakona o zavodih Kobilarna Lipica ne sme pokrivati, novega družbenika oziroma strateškega partnerja ne more pridobiti, ker je ustanovitelj te družbe na podlagi zakona lahko le Kobilarna Lipica.

Vlada ni začela postopka za spremembo zakona ter ni proučila možnosti izvajanja gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica v obliki javno-zasebnega partnerstva, zato obstaja tveganje pokrivanja izgube iz poslovanja te družbe na način, ki ni v skladu s predpisi, je razvidno iz porevizijskega poročila.

Nesmotrnosti, za katere ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ni v celoti izkazalo zadovoljivih ukrepov, pa se nanašajo na ureditev opravljanja gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica. Celotno območje Kobilarne Lipica je namreč razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, kar bi lahko otežilo pridobivanje strateškega partnerja in oviro pri opravljanju gostinsko-turistične dejavnosti v Kobilarni Lipica.

Zakaj takšna neodzivnost?

Šoltes pa je ob tem izpostavil, da neodzivnost na opozorila računskega sodišča kaže na to, da se ta problem očitno ne zdi velik. "Gre za enega biserov slovenske ponudbe, na katerega bi morali biti ponosni, a te nedorečenosti in konflikti interesov kažejo, da se s kobilarno že vrsto let nihče resno ne ukvarja. Razdrobljenost po ministrstvih glede pristojnosti kaže na neresen odnos do tega vprašanja," je opozoril.