Zorčič: Prinesli so mi bianco podpise, ki niso bili niti oštevilčeni

Igor Zorčič je v oddaji Svet pojasnil, da so mu vodje poslanskih skupin koalicijskih SDS, NSi in SMC na vpogled prinesli liste s podpisi poslancev, a da ne ve, koliko podpisov je bilo, saj niso bili oštevilčeni, niti razporejeni po poslanskih skupinah, kot je to običaj v DZ. "Nisem jih prešteval, priznam. Jaz bom skratka na podlagi tega, kar so mi dali na vpogled, opravil pogovore s posameznimi poslanci opozicije in se nato odločil, kako naprej," je dejal. 

Na vprašanje, ali so podpisi imeli kakšno spremno besedilo, je odgovoril, da ne. "Šlo je za bianco podpise. Tako da se je treba tudi v vezi s tem pogovoriti, čemu so jih podpisniki sploh dajali."  V oddaji 24UR ZVEČER je Zorčič povedal tudi, da mu podpisov ali fotokopije le-teh niso pustili, pač pa so jih odnesli s seboj.

Pa bo zdaj odstopil sam ali bo pustil, da se na tajnem glasovanju ponovno preštejejo? Po njegovih besedah je "precej nenavadno, da daš podpis in na koncu vsak interpretira po svoje to, čemu je namenjen". "Mislim, da je ena temeljna odgovornost vsakega odraslega človeka, da prebere, kaj podpisuje in da je tisto izjava njegove volje. Jaz bom, kot rečeno, opravil pogovore s poslankami in poslanci. Če večina v DZ ocenjuje, da je čas za novega predsednika DZ, bom to njihovo voljo upošteval," je napovedal. 

Na vprašanje, ali se mu ne zdi nenavadno, da imamo opozicijskega predsednika DZ, kar je praksa, ki je druge države ne poznajo, je Zorčič odgovoril, da to sploh ni res. "To trdijo predvsem tisti, ki si želijo moje menjave. To, da mesto predsednika parlamenta ne sledi vsakokratni večini, poznajo tudi v tujini. V nekih tradicionalnih državah – westminsterski sistem – je predsedovanje povsem ločeno od koalicije in opozicije, na drugi strani je italijanski sistem, kjer je predsednik parlamenta izvoljen in njegov mandat traja o naslednjih rednih volitev, ne glede na to, ali pride do kakšne menjave ali ne." 

Zorčiča, ki je trenutno brez stranke in deluje kot nepovezani poslanec, naj bi snubili v stranki DeSUS. Pa ga to zanima? "Pogovarjamo se bolj ali manj z vsemi strankami opozicije. Želja vseh, ne samo nepovezanih poslancev je, da se v levosredinskem delu oblikuje neka močnejša koalicija in tu pride v poštev zagotovo tudi DeSUS. Je pa situacija v DeSUS precej specifična predvsem zaradi hudih nesoglasij med poslansko skupino in centralo stranke." 

Na vprašanje, ali mu za odstop kaj ponujajo, je odvrnil, da ne. "Na kaj takega tudi ne bi smel pristati in ne bom pristal. Moramo se vprašati z ustavnopravnega vidika, kakšna naj bo vloga predsednika parlamenta – ali naj bo to nastavljenec vsakokratne izvršilne veje oblasti, s čimer si bo podredila zakonodajno vejo oblasti, ali pa naj bo zakonodajno telo toliko samostojno, da bo samo odločalo o tem in po volitvah, ko se bo oblikovala koalicija, izvolilo z večino nekoga iz vrst koalicije. Če bo prišlo do situacije, kakršna je danes, ko niti koalicije ne uživa dovolj glasov v parlamentu in vsakokrat prosi določene opozicijske stranke za glasove, v takih primerih je lahko predsednik parlamenta tudi opozicijski poslanec." 

Manjšinska poslanca zagotovila načelno podporo koaliciji, a brez zagotovil na tajnem glasovanju

Zorčič se je torej odločil, da vladnim strankam za zdaj ne bo olajšal dela. In jim ne bo prihranil še enega tajnega glasovanja o njegovi razrešitvi, kjer smo nazadnje videli izjemno tesen rezultat in nazadnje padec koalicijskega predloga. Razmerje sil pa tudi v drugo napoveduje napeto in nepredvidljivo glasovanje na tajnih volitvah. Zorčič si je zdaj kupil nekaj časa in bo pri nekaterih od 47 podpisnikov preveril, ali bi dejansko glasovali za njegov odhod. 

V igri je znova tudi morebitna vrnitev Zdravka Počivalška v parlament, s čimer bi imela koalicija zagotovljen 46. glas. O tej možnosti Zorčič pravi, da bi bilo to skrajno nenavadno in "še ena potrditev temu, kar zatrjujem, torej da si ta koalicija predstavlja predsednika parlamenta zgolj kot izpostavo vlade". 

Če bo večina za razrešitev, se Zorčič, kot je dejal, položaja ne bo oklepal. Tu pa je več ključnih dilem, ki bi večino prevesile v eno ali drugo smer. Poslanca manjšin Ferenc Horvath in Felice Žiža sta koaliciji po naših informacijah zagotovila načelno podporo za kadrovsko rošado z NSi-jevim Jožefom Horvatom. A brez kakršnih koli zagotovil na tajnem glasovanju. Tu pa je še enigma Franc Jurša. Njegov bianco podpis je neuradno sicer zagotovljen – tega sam noče komentirati – a bo predvidoma dlje časa bolniško odsoten. 

Da so podpise prispevali tudi poslanci Desusa, pa je zelo razhudilo vodstvo stranke. "To je nova solo akcija poslanske skupine," pravi njihova začasna voditeljica Brigita Čokl. 

Če ima koalicija 47 glasov, vodja poslancev SD Matjaž Han ne vidi težav v Zorčičevem umiku. A ker te podpise koalicija zbira s pomočjo opozicije, je po njegovem mnenju težava. Če podpisi dejansko so, pa naj koalicija to potrdi na glasovanju o razrešitvi, je pozval. Potem bo po njegovih besedah jasno, katere stranke so stranke koalicije. Po njegovem mnenju je tudi zanimivo, če sta pod predlogom podpisana tudi manjšinska poslanca. "Vedno je bilo jasno, da manjšinci ne rušijo in niso jeziček na tehtnici. Se pa lahko to tudi spremeni," je dodal.

Tudi vodjo poslancev Levice Mateja T. Vatovca preseneča vloga poslancev narodnih skupnosti pri tem vprašanju, ki je po njegovem mnenju nekoliko nenavadna. Vatovec priznava, da sta predstavnika narodnih skupnosti vselej sodelovala z vladno koalicijo, a to, da se "aktivno pomaga pri rušenju predsednika DZ", je po njegovih navedbah precedens, ki nima primere v slovenski parlamentarni zgodovini. Po njegovem mnenju je sicer omenjenih 47 podpisov, če obstajajo, dokaz koalicije oz. strank koalicije, zato bodo s tega vidika morali premisliti vlogo poslanskih skupin, torej SNS in DeSUS. "Sliši se kot kakšen prizor iz Sopranovih ali iz Botra. Da hodijo trije vodje poslanskih skupin z listi izsiljevat predsednika DZ, je nekoliko nenavadno in neokusno," je bil kritičen. Upa, da se predsednik DZ temu ne bo uklonil. Če imajo 47 poslanskih podpisov, jih Vatovec poziva, naj predlog za razrešitev Zorčiča vložijo v parlamentarni postopek in o tem potem odločajo na izredni seji DZ.

Koalicija odločitev pričakuje do začetka prihodnjega tedna 

"Odločitev o tem, ali bo Zorčič odstopil, kot je bila običajna praksa, je v njegovi domeni," pa je v izjavi novinarjem po srečanju z Zorčičem povedal vodja poslancev SDS Danijel Krivec. Predsedniku DZ tudi prepuščajo, v kakšnem časovnem roku bo sprejel odločitev oz. kdaj bo sklical izredno sejo, na kateri bodo odločali o tem. Po mnenju Krivca pa se zadeva že tako dolgo vleče, da tudi Zorčiču ni v interesu, da bi se še zavlačevalo. V koaliciji tako odločitev pričakujejo do začetka prihodnjega tedna.

Na vprašanje, ali 47 podpisov velja tudi za kandidaturo za novega predsednika DZ, je Krivec odgovoril: "Najmanj to, da velja. Naslednji korak je po prvem koraku. Do takrat bo lahko celo več podpisov." Na vprašanje, ali bi nov predsednik DZ lahko postal vodja poslancev NSi Jožef Horvat, kar se je omenjalo že v preteklosti, pa je Krivec odvrnil, da je to odvisno od volje poslancev. 

Prvak SNS Zmago Jelinčič je ob tem povedal, da bo Zorčič imel nekaj časa, da pokaže svojo integriteto in odnos do državnosti ter sam odstopi. Po njegovem mnenju bi do ponedeljka moral vedeti, kaj narediti.

In kdaj bo torej glasovanje? To je odvisno od zahtev koalicijskih strank, pravi Zorčič. "Sam zadeve ne mislim zavlačevati," je še dejal v oddaji 24UR ZVEČER.