Bo koalicija zmanjšala minus?

Najvišji predstavniki koalicijskih strank so se na povabilo premierja Boruta Pahorja sestali, da bi se pogovorili o državnem proračunu za prihodnji dve leti. V prihodnjih dneh bodo poskušali še nekoliko zmanjšati proračunske odhodke v letih 2010 in 2011 – zdaj načrtovanih dobrih deset milijard evrov odhodkov si želijo skrčiti za najmanj 35 milijonov evrov. Vlada bo dopolnjen predlog proračuna sprejela prihodnji teden in ga posredovala v državni zbor.

Kot je po srečanju dejal predsednik Zaresa Gregor Golobič, bodo v tem tednu temeljito prečesali vse proračunske postavke in se odločili, kaj so prioritete. Poslanska skupina Zares je po njegovih besedah izrazila pričakovanja, da se znotraj proračuna najde 50 milijonov evrov prihrankov oz. investicij, ki niso nujno potrebne in so se v proračunu znašle brez ustrezne pravne podlage v preteklih letih. "Ministrstvo za finance cilja na najmanj 35 milijonov evrov prihrankov. Videli bomo, ali je mogoče narediti še kaj več," je zatrdil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dodal je, da bodo pretresli vse nacionalne razvojne programe, pod drobnogledom pa se bodo verjetno znašle še kakšne druge postavke v proračunu.

Podpredsednik LDS Aleš Zalar je pojasnil, da je vlada na zadnji seji dala mandat ministru za finance Francu Križaniču, da v pogovorih s posameznimi ministri poišče še nekaj rezerv. Treba je zagotoviti sredstva, povezana z dogovorom, ki jih je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs dosegla s sindikati javnega sektorja. Pričakovati je, tako Zalar, da bo finančno ministrstvo že v petek predložilo dopolnjeni predlog proračuna.

Vlada se po besedah Pavlinič Krebsove zaveda, da proračun predvideva premalo razvojnih sredstev. "Toda to ni problem aktualne vlade, temveč zakonsko določenih pravic socialne narave. Same plače javnih uslužbencev predstavljajo nekaj več kot 29 odstotkov odhodkov, 30 odstotkov pa transferji gospodinjstvom," je pojasnila ministrica. Po njenih besedah drži očitek gospodarstva, da je v proračunu zagotovljenih premalo razvojnih sredstev, a v času krize ne bodo krčili zakonsko določenih pravic, saj čas za to ni primeren. So se pa s ciljem zagotavljanja čim večjega razvoja intenzivneje usmerili v aktivno črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov in jih v pomembnem delu napotili na področje dela ministrstev za gospodarstvo in za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Kot je poudaril Golobič, je težko govoriti o zadovoljstvu s predlogom proračuna z vidika razvojne naravnanosti, saj je javnofinančna realnost znana. "Znotraj tega je zame kot resornega ministra pomembno, da uspemo ohraniti trend iz leta 2009, ko po dolgih letih stagnacije povečujemo sredstva za raziskave in razvoj," je dejal in dodal, da ne gre za velika sredstva, so pa natančno merjena. "Ta trend ohranjamo tudi v letu 2010 in v tem smislu proračun je razvojni."

Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič meni, da je predlog proračuna razvojno naravnan in na tej podlagi bo vlada pripravila tudi dopolnjeni predlog. Bistvenih sprememb po njegovih ocenah ne bo. "Če je mogoče kakšen evro še privarčevati v smislu zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, pa bo tak predlog več kot dobrodošel," je zatrdil.

V zvezi z lokalnimi investicijami, na katere se je ob obravnavi v DZ predvsem za leto 2010, ko bodo potekale tudi lokalne volitve, nanašala kopica dopolnil, je Golobič opozoril na previdnost. Veliko investicij, ki so predvidene v letu 2010, je bilo namreč že začetih in treba je paziti, da projekti ne bi zastali. Golobič je zatrdil, da koalicijske stranke ne bodo vlagale dodatnih dopolnil, ki bi porušila ravnotežje ali bila naravnana z vidika računice lokalnih volitev.

Potem ko so se v minulih dveh tednih s predlogom proračuna za prihodnji dve leti seznanila vsa zainteresirana delovna telesa DZ, mora zdaj vlada najpozneje do 8. novembra pripraviti dopolnjen predlog ter ga vrniti v obravnavo v DZ. Ta naj bi proračun sprejel še v novembru. V letu 2010 se pričakuje 8,6 milijarde evrov proračunskih prihodkov, odhodki pa naj bi po sedanjih načrtih znašali 10,5 milijarde evrov. S tem bo proračunski primanjkljaj porasel na zajetnih pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2011 pa je ob 8,8 milijarde evrov proračunskih prihodkov načrtovanih 10,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj naj bi se tako znižal na 4,1 odstotka BDP.