Predlagatelji so v zahtevi spomnili, da je Banka Slovenije decembra 2013 in v letu 2014 NLB, NKBM, Abanki Vipa, Banki Celje, Probanki in Factor banki izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih se je izvedel izbris njihovih delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic. Hkrati je država tem bankam namenila dokapitalizacijo v skupni višini 3,6 milijarde evrov.
S tem je bilo oškodovanih več kot 100.000 imetnikov bančnih delnic in več kot 1600 lastnikov podrejenih obveznic, saj jim je bilo izbrisano oz. odvzeto za okrog eno milijardo evrov premoženja. Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, enako je septembra letos ugotovilo Evropsko sodišče o človekovih pravicah.
V treh koalicijskih strankah zdaj predlagajo, naj člani odbora za finance razpravljajo o vplivu in posledicah te sodbe na prihodnjo fiskalno politiko države in spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji. Pri tem naj bi ugotovili, da je bil način reševanja slovenskega bančnega sistema neprimeren in škodljiv za slovenske javne finance.
Pristojne institucije naj bi na seji pozvali, da pospešijo prizadevanja za odkritje storilcev, ki so povzročili ali izkoristili sanacijo slovenskega bančnega sistema za zasebne interese ter zoper njih uvedejo ustrezne postopke. Ministrstvo za finance pa bi zadolžili za pripravo ocene stroškov sanacije razlastninjenih lastnikov bančnih vrednostnih papirjev ter ovrednotenje njihovega vpliva na prihodnjo fiskalno politiko Slovenije.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.