Zakon o Nacionalnem demografskem skladu je pripravila vlada, vanj pa zapisala, da bi se v novoustanovljeni sklad preoblikoval Slovenski državni holding, v upravljanje pa bi dobil še preostale naložbe države. Sklad bi tako upravljal s praktično celotnim državnim premoženjem, pri čemer bi se del sredstev iz dividend in kupnin letno namenjal pokojninski blagajni, del pa bi se akumuliral.
Sklad bi vsako leto nakazal Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje. Deset odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše, deset odstotkov pa za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja. Zakon bi tudi omogočil, da se lahko sredstva sklada izjemoma nameni usklajevanju pokojnin.
Poslanci so v sredo v tretji obravnavi predloga zakona spomnili, da Slovenijo po napovedih čaka izziv spopadanja s staranjem prebivalstva, ter da je ustanovitev rezervnega demografskega sklada predvidela že sprememba pokojninskega zakona leta 2012, več jih je izpostavilo tudi nujnost pokojninske reforme.
Medtem ko je koalicija izpostavila, da so predlagane rešitve dobre in bodo razbremenile državni proračun, ki mora vsako leto kriti manko v pokojninski blagajni, so jih v delu opozicije označili kot škodljive. Dejali so, da možnost sprotne porabe sredstev sklada ne bo omogočila doseganja cilja, da bi oblikovali rezervni sklad, ki bi pokojninski blagajni pomagal v letih, ko bo pritisk zaradi starajoče se populacije večji, kot je sedaj, predvidena letna vplačila pokojninski blagajni pa da še zdaleč ne bodo zadostovala.
Del opozicije je tudi poudarjal, da bo zakon omogočil razprodajo državnega premoženja, kolikor ga je še ostalo, in da si bo vladajoča politika podredila podjetja v državni lasti. Koalicija je na drugi strani prepričana, da bo koncentracija državnih naložb na enem mestu koristna za preglednost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja.
Tudi Janša je na današnji skupni novinarski konferenci s predsednikoma NSi in SMC Matejem Toninom in Zdravkom Počivalškom dejal, da bi zavrnitev zakona pomenila, da je upravljanje z državnim premoženjem še naprej razdrobljeno in viri za zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema in pokojnin še naprej manjši, kot bi lahko dejansko bili.
Tonin je ocenil, da bi bilo odločanje bolje prestaviti na eno od prihodnjih sej, "ko bodo strasti bolj umirjene in bo lahko precej bolj trezna razprava o tem, kakšna je prihodnost upravljanja državnega premoženja in same skrbi za pokojninski sistem". Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je tako pri tej točki v DZ predlagal, naj se odločanje o zakonu prestavi, s čimer se je strinjala večina navzočih na seji.
"Očitno nimate dovolj glasov in očitno tudi ne poguma, da bi si upali o njem glasovati," je o prestavitvi glasovanja na jesen dejala Janja Sluga (nepovezani poslanci). Podobnega mnenja so v Levici in LMŠ, kjer so skupaj z nepovezanimi poslanci glasovali proti prestavitvi glasovanja. Poslanci SD in SAB niso glasovali, preostali so prestavitev odločanja o zakonu podprli.
Zakonu o Nacionalnem demografskem skladu se je sicer v primeru potrditve obetala zahteva za razpis zakonodajnega referenduma. Zbiranje podpisov so že napovedali sindikati, sodelovanje pri teh prizadevanjih pa so napovedali tudi v delu opozicije.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.