Koalicijske stranke s SNS in poslancema manjšin podpisale sporazum o sodelovanju

Predsednik vlade Janez Janša je ob robu podpisa sporazuma in dogovora izpostavil, da je podpis omenjenih dokumentov toliko bolj pomemben, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati. Poudaril je tudi pomen odločenosti podpisnikov za sodelovanje v času koronavirusne krize, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Podpisu sporazuma je sledil tudi podpis dogovora o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti Felica Žiže in Ferenca Horvatha z vlado. Janša je glede slednjega poudaril, da ne gre le za neke neuresničljive obljube, temveč za sodelovanje pri uresničitvi konkretnih projektov.

Vladna koalicija je strankam opozicije vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije poslala konec maja. Kot je takrat pojasnil premier Janša, gre za neke vrste obnovitev oziroma vzpostavitev sodelovanja med vlado in opozicijo, podobno Partnerstvu za razvoj iz mandata 2004-2008.

V sporazumu, ki ga je Janša objavil na Twitterju, bi vse stranke in poslanca manjšin ugotovili, da Slovenijo po spopadu z epidemijo novega koronavirusa čaka pomembno obdobje gospodarskega okrevanja, ko je nujno sprejemati nekatere sistemske reforme, ki so potrebne za napredek. Pri tem bi izrazili voljo in namero, da omenjene naloge in cilje oblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne stranke podpisnice v koaliciji ali opoziciji.

Toda z izjemo SNS so v drugih opozicijskih strankah podpis sporazuma zavrnili. Med argumenti so navajali predvsem Janševa ravnanja.

"Za sodelovanje in pripravo dobrih zakonskih rešitev so potrebni spoštovanje, zaupanje in znanje, česar pa pri Janši in njegovi vladi ni, zato v LMŠ ne bomo podpisali sporazuma," je ocenil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič, ki pa je ob tem napovedal sodelovanje pri vsebinskih spremembah zakonodaje ali drugih strukturnih reformah.

Po mnenju predsedujoče SD Tanje Fajon sodelovanje zahteva spoštovanje. "V SD nam ni treba podpisovati nobenega papirja, zlasti ne takega, ki prihaja od stranke, kot je SDS, ki dnevno žali, blati ljudi, vnaša razdor v družbo," je dejala. Dokler bo tako, Fajonova ne vidi možnosti sodelovanja.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec meni, da je koalicijsko vabilo v določeni meri nespodobno. V Levici so ves čas skušali sodelovati z vlado in vzpostaviti minimalni parlamentarni dialog, a je koalicija vse povozila, je pojasnil. Kot je ocenil, je bil sporazum poslan s figo v žepu.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je pojasnila, da je zanje sodelovanje pomembno, a je bilo "v dveh mesecih te vlade preveč napak, preveč delitev in diskreditacij, da bi z njo lahko formalno podpisali sporazum".

V odzivu na zavrnitve ponudbe omenjenih opozicijskih strank je Janša na Twitterju zapisal, da so ponudili roko sodelovanja. "Ko je bila SDS v opoziciji, takšne velikodušne ponudbe od vladajočih ni nikoli dobila," je navedel.

Podpis sporazuma med koalicijo in SNS v opoziciji vidijo kot zgolj formalen dokaz trdnosti koalicijske večine

Po podpisu sporazuma o sodelovanju koalicije z opozicijsko SNS in predstavnikoma manjšin pa v opoziciji ocenjujejo, da gre zgolj za formalizacijo že doslej vidnega sodelovanja. Koalicija ima ima v DZ močno večino, zato mora opozicija tudi razmisliti, kdaj uporabljati orodja nadzora, kot je denimo predlog ustavne obtožbe, menijo v Levici.

Socialni demokrati so na Twitterju zapisali, da "Slovenija potrebuje načrt gospodarskega okrevanja in pomoči prizadetim". "V SD smo s partnerji v preteklih mesecih predlagali več kot 100 rešitev. Sprejet ni bil niti en predlog. Za sodelovanje niso potrebni sporazumi, ampak spoštovanje in upoštevanje. Ta vlada tega ni sposobna," so zapisali.

Predsednica SAB Bratuškova je v današnji izjavi za medije dejala, da so njihovi razlogi jasni. "Mi smo povedali in pokazali, zakaj stranka SAB v to koalicijo ni stopila in iz dneva v dan se bolj kaže, kako prav smo naredili. Objave, pisma, afere, pravzaprav je to tisto, kar je v teh treh mesecih zaznamovalo tretjo vlado Janeza Janše," je izpostavila. Ob tem pa je dodala, da je "dejstvo, da je ta koalicija trdna. Dejstvo je, da ima več kot potrebnih 46 glasov, zato stvari lahko mirno in nemoteno pelje naprej". Zato je tudi ustavna obtožba predsednika vlade, o kateri razmišlja SD, po mnenju Bratuškove "že vnaprej obsojena na enako zgodbo, kot se je odvrtela v primeru interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki jo je več kot dobro prestal". Predlog ustavne obtožbe bodo sicer, ko bodo "dobili kakršen koli dokument in ne poziv preko medijev, absolutno prebrali, pregledali".

Vodja poslancev Levice T. Vatovec je dejal, da so "vsi videli, da je SNS sodelovala s to vlado", tako da je podpis sporazuma o sodelovanju samo potrditev tega sodelovanja. "Nazadnje smo to videli pri interpelaciji ministra Počivalška. Se pravi, ne glede na to, kako resne so obtožbe, bodo držali skupaj," je dejal Vatovec. Zato je po njegovih besedah tudi nekoliko nejevolje pri napovedi SD o razmisleku o ustavni obtožbi, ker je treba po njegovih besedah "neka sredstva uporabljati zmerno in ob pravih trenutkih". "Jaz verjamem, da ta vlada nima več legitimnosti, da bi to delo opravljala. Je pa seveda matematika v DZ drugačna, tako da mislim, da je treba tehtati, kdaj uporabljati taka orodja," je ocenil. Ob tem je dodal, da je bila interpelacija Počivalška tudi s tega vidika upravičena, saj je morda prispevala k temu, da je začela zgodba okoli nabave zaščitne opreme dobivati nove razsežnosti. Tako se mu zdi pomembno, da odpirajo družbeno razpravo o določenih vprašanjih, je pa trenutno nek politični moment, kjer je veliko pritiskov, predvsem na manjše partnerje v koaliciji. Pogovorov v opoziciji glede tega sicer za zdaj še ni bilo, je dejal Vatovec. V Levici sicer pričakujejo, da bo SNS zdaj v DZ obravnavana kot podpornica vlade, ko gre za postavljanje poslanskih vprašanj in mesto v Knovsu, tako kot je to veljalo za Levico, ko je sodelovala z vlado Marjana Šarca.

Da je koalicija enotna, homogena in učinkovita, je sicer danes na novinarski konferenci ocenil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.