Sporni členi: umaknili tudi policijsko sledenje gibanja ljudi in vstop v tuje stanovanje

Za spremembo v 103. členu zakona so se v koaliciji po premisleku odločili, ker je del strokovne in laične javnosti izrazil nekatere pomisleke nad predlogom nekaterih pooblastil.

Zdravstvena inšpekcija bo bolj obremenjena

Kot so poslanci koalicije navedli v obrazložitvi dopolnila, vsled umika omenjenih dveh pooblastil ocenjujejo, da bo zdravstvena inšpekcija bolj obremenjena, policija pa bo v okviru svojih pravic in dolžnosti le sodelovala pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., 47. in 48. členu zakona o nalezljivih boleznih. "Prav tako ostaja možnost policijske asistence po 12. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije in uporabe pooblastil v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, povezanih s širjenjem nalezljivih bolezni," so dodali.

V zakonu bi tako ostale določbe, po katerih smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo in zbiranje in obdelovanje podatkov.

Umaknili tudi 104. člen

Že predtem je koalicija brisala sporni 104. člen, ki omogoča sledenje državljanom v karanteni preko lokacij mobilnih naprav brez odredbe sodišč. V obrazložitvi koalicijskega amandmaja, ki so ga podpisale SDS, NSi, DeSUS in SMC člen črtajo na podlagi mnenja informacijske pooblaščenke, varuha človekovih pravic in ZPS.  Ta člen bi policistom dajal pooblastilo za sledenje gibanja posameznikom brez odredbe sodišča.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za ponedeljkove Odmeve sicer pojasnil, da 104. člen zakona govori izključno o tem, da dopuščajo tistim, ki bi bili napoteni v karanteno, da slednjo preživijo v domačem okolju. In to pod pogojem, da so pripravljeni podpisati oz. sodelovati v tej smeri, da dovoljujejo nadzor njihovega gibanja. Opozoril je, da "umik tega člena pomeni, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma," je pojasnil.

Večkrat je tudi zagotovil, da si policija ne želi dodatnih pooblastil, pristojnosti, da bi komur koli omejevala gibanje, svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice. Pač pa želijo dati policiji pooblastila z namenom preprečevanja in zajezitve epidemije.

Odbor za finance odločil, da bodo ukrepi veljali že od razglasitve epidemije

Parlamentarni odbor za finance že drugi dan razpravlja o predlogu zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki predvideva za tri milijarde evrov pomoči državljanom in gospodarstvu, vloženih je veliko dopolnil. Sicer je koalicija od napovedanih 100 amandmajev vložila le 22.

Odbor je denimo odločil, da bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa veljali že od 13. marca, ko je bila epidemija razglašena. Dopolnili s takšnim besedilom so vložili poslanci tako opozicije kot koalicije in odbor ju je skoraj soglasno podprl. Dokončna odločitev bo padla na četrtkovi seji.

'Megazakon' na odboru DZ za finance, nato bo pripravljen za potrditev

Odbor za finance je sicer razpravo o predlogu zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki predvideva za tri milijarde evrov pomoči državljanom in gospodarstvu, začel v torek in jo danes končal, nato pa se lotil še glasovanja o velikem številu vloženih dopolnil.

Po predlogu vlade naj bi se zakon uporabljal od 1. aprila do 31. maja, z možnostjo podaljšanja do konca junija. Vendar je Matjaž Han (SD) že v torek dejal, da bi se morali vsi členi zakona uporabljati že od razglasitve epidemije, to je od 13. marca, ko so se morale v skladu z vladnim odlokom zapreti nekatere gospodarske dejavnosti. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal.

Dopolnilo z enakim besedilom je danes vložila tudi koalicija. Kot so ob tem zapisali v SDS, SMC, NSi in DeSUS, je namen ukrepov iz predloga zakona omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo, ki je bila razglašena 13. marca.

Opozicija ni uspela pri posojilih

Opoziciji pa ni uspelo z zahtevo, da se v času mirovanja odplačevanja posojil, kar je tako fizičnim kot pravnim osebam in tudi drugim subjektom omogočil v nedeljo uveljavljeni zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, na odloženi del glavnice ne bi smele obračunavati obresti.

Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj.

Opozicijskih poslancev s tem ni prepričal. Han je odvrnil, da "v tej zgodbi katastrofe ni več nobenih pravil, ni fiskalnega pravila, nič ni ...". Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil na sanacijo bank v času finančne krize in menil, da je zdaj čas, da vrnejo nekaj tistega, s čimer smo jih rešili. "To ni pravično. Če so krediti zamrznjeni, morajo biti zamrznjeni," pa je opomnil Luka Mesec (Levica).

Možnost odloga odplačevanja posojil za leto dni imajo v skladu z zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije. Vlogo bodo morali na svojo banko nasloviti sami.

'Če bomo hitro sprejemali zakon, bomo naredili en kup napak'

Odbor je že pred dopolnitvami obravnaval tudi sam 'megazakon'. Da pomoč države prizadetim zaradi epidemije podpirajo, so že v torek povedali predstavniki vseh poslanskih skupin. A medtem ko so v koaliciji pozivali k pospešitvi postopka sprejemanja zakona, pa so v opoziciji svarili pred hitenjem. "Če bomo hitro sprejemali zakon, bomo naredili en kup napak, tega pa si nihče ne želi," je tudi danes opozoril Jani Prednik (SD).

Prvi del predlaganih ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi. Po predlogu bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev - od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

'Z zakonom ni mogoče zaobjeti prav vseh'

Številni bi krog upravičencev še razširili. "Izredni študenti solidarnostnega dodatka ne bodo prejeli," je opozorila Mateja Udovč (SMC). V SD predlagajo izplačilo pomoči med drugim tudi tujim delavcem in prejemnikom otroškega dodatka, Dušan Šiško (SNS) pa je vprašal, ali je vlada pomislila na Slovence v zamejstvu in tujini.

Pavšič (LMŠ) je spomnil, da je vladi pri pisanju zakona pomagala skupina samih uglednih strokovnjakov, pa so vseeno izpadli izredni študenti, prekarni delavci, ljudske univerze ... "To je površnost," je bil kritičen.

Finančni minister Šircelj je zagotovil, da bodo vsi, ki v danes obravnavanem zakonu niso omenjeni, vključeni v naslednjega, ki ga je mogoče pričakovati v 14 dneh. "Ne morem reči, da celotna populacija," je dodal.

Tudi Monika Gregorčič (SMC) je menila, da z zakonom ni mogoče zaobjeti prav vseh. "Ali si res želimo, da bi v te vrste državno pomoč zajeli tudi kategorije, za katere je poskrbljeno v okviru drugih ukrepov," je vprašala. Kot primer je omenila izredne študente, ki so lahko tudi zaposleni in bodo do pomoči po tem zakonu upravičeni iz tega naslova.

Kordiš: Zakon varuje predvsem dobičke kapitala

V Levici se bojijo, da bo ta zakon koristil predvsem kapitalu in ne državljanom. "Varuje dobičke kapitala," je Miha Kordiš spomnil na določbe zakona, ki z namenom ohranjanja delovnih mest namenjajo pomoč delodajalcem. Po drugi strani se mu zdi, da se številnim odmerja preskromno pomoč, omenil je samozaposlene, študente delavce, revne upokojence in najemnike.

Matjaža Hana (SD) je zmotilo, da ob obravnavi predloga zakona, katerega poglavitni namen je reševanje gospodarstva, ni navzoč minister za gospodarstvo. "Imamo le finančnega ministra, ki se bo moral ukvarjati s financami, ker bo denarja vedno premalo," je dejal. Ključno pa se mu zdi, da bo zakon veljal od razglasitve epidemije v Sloveniji 13. marca, ne pa šele od 1. aprila, kot predlaga vlada.

Šircelj je tako kot že v torek zagotovil, da so sredstva za poplačilo vseh predvidenih ukrepov zagotovljena, finančni sistem v Sloveniji pa da je stabilen. "Stabilen bo ostal tudi takrat, ko boste ta zakon potrdili," je dejal.

Ob tem je Andrej Rajh (SAB) podvomil, da bo pomoč pravočasno prišla do upravičencev. "Ali bodo ti ljudje in podjetja pravočasno dobili denar? To me resnično skrbi," je dejal. Podjetja, za katera že več kot dva tedna veljajo omejitve poslovanja, bodo namreč morala sredi aprila izplačati plače in naenkrat bo treba rešiti ogromno število vlog.

Sindikati razočarani nad dopolnili

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je razočarana, da koalicija pri dopolnilih večine predlogov sindikatov ni upoštevala. V današnjem odprtem pismu poslanskim skupinam, ministroma za delo in za javno upravo ter kabinetu predsednika vlade je izrazil zaskrbljenost, da koalicija večine predlogov sindikatov ni upoštevala.

"Zaradi zmede, ki vlada v DZ v zvezi z vlaganjem amandmajev k zakonskemu besedilu (zaradi česar je postopek vsaj z vidika javnosti popolnoma netransparenten), pa ocenjujemo kot zelo verjetno, da kljub velikim finančnim posledicam predlaganih ukrepov omenjeni cilji ne bodo doseženi, vsaj ne v želenem obsegu," so zapisali.

Reprezentativni sindikati so dan po potrditvi predloga zakona na vladi poslali vrsto pripomb in predlogov, ki se med drugim nanašajo na položaj delavcev, mladih, upokojencev, brezposelnih in drugih ranljivih skupin.

"Ne le da niso bili upoštevani nekateri predlogi, ki bi imeli dodane finančne posledice, upoštevani niso bili niti nekateri predlogi, ki nimajo finančnih posledic, temveč nasprotno, ščitijo javne finance pred zlorabami," pravijo v Pergamu.

'Upoštevali niso niti pripombe zakonodajno-pravne službe DZ'

Tako pogrešajo varovalko, da delodajalci, ki bi prejeli 100-odstotno povračilo nadomestila plače delavcev na čakanju, v določenem obdobju ne bi smeli odpuščati. Preseneča jih odsotnost določil, po katerih bi bilo za delavce, ki so v času epidemije izgubili delo, v vsakem primeru zagotovljeno nadomestilo za brezposelnost.

Prav tako koalicija ni sprejela predloga za višji dodatek za delavce v zasebnem sektorju, ki kljub epidemiji nadaljujejo z delom, in možnosti, da bi se bilo za višji dodatek mogoče dogovoriti s kolektivno pogodbo.

Po njihovih navedbah ni bila upoštevana niti pripomba, ki jo je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ, da bo glede na predlog lahko najnižje nadomestilo plače za čas čakanja na delo v javnem sektorju nižje od minimalne plače. Enako velja za očitek predlogu, ki daje vladi "praktično popolna pooblastila" za urejanje enostranskega prerazporejanja javnih uslužbencev na druga delovna mesta in k drugim delodajalcem v času epidemije. V sindikatu opozarjajo tudi, da ni jasno, ali bodo pogoji, pod katerimi bodo pomoč lahko uveljavljali tudi samozaposleni, le-tem tudi dejansko omogočali pomoč.