'Če je čas za napade na medije ter menjave na NPU in Fursu, je čas tudi za novo vlado'

Pod predlog so se poleg ekonomista Jožeta P. Damijana podpisali še levi akademiki, intelektualci in kulturniki – osnova pa je deset skupnih točk, ki naj bi bile predpostavka koalicijske pogodbe štirih opozicijskih strank: LMŠ, SD, Levica in SAB.

Kaj torej piše v dokumentu, ki je morebitni bodoči temelj nove koalicijske pogodbe? Med desetimi predlogi so nedotakljivost načela delitve oblasti, krepitev neodvisnosti ustanov, tudi javnih medijev in nevladnih organizacij, učinkovitejše spopadanje z novim koronavirusom, brezizjemnost vladavine prava ter neodvisnost sodstva, povrnitev veljave stroke, obračun s korupcijo, kakovostnejše javno zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba, kompatibilnost z zelenim dogovorom EU ter na večjih razvojnih in infrastrukturnih projektih in povrnitev ugleda države. 

V oddaji 24UR ZVEČER so svoje načrte v razpravi podrobneje predstavili Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, predsedniki štirih opozicijskih strank.

Šarec je dejal, da mu je kot predsedniku največje opozicijske stranke v interesu, da vlada Janeza Janše pade. "Prav je, da se poenotimo in da pobudo Jožeta P. Damijana jemljemo resno. To je dober temelj za nadaljnje pogovore." Fajonova (SD) je ob tem dejala, da so se v opoziciji poenotili, saj želijo tej vladi nastaviti alternativo. "Sedaj imamo priložnost, da z ljudmi, ki so prepoznali škodljive poteze vlade, stvari spremenimo," je dejala uvodoma in izpostavila, da podpora aktualni vladi že nekaj tednov pada. 

Koordinator Levice Luka Mesec je tokratno pripravljenost na aktivno sodelovanje v vladi in prevzem političnih odgovornosti utemeljil s tem, da po volitvah leta 2018 Levica ni bila povabljena k oblikovanju koalicijskega sporazuma in programskih izhodišč vlade, tokrat pa je stvar drugačna. "V Levici imamo stališče, da je treba postaviti interes države pred strankarske interese. Zavzemamo se za vzpostavitev alternative, ki ni neki prazen antijanšizem ali pa poskus vračanja v neko staro normalnost. Ta alternativa bo morala odgovoriti na ključna vprašanja tega časa – od covid-19 do drugih vprašanj, ki nas čakajo v naslednjih letih. Dokument, ki ga je Jože P. Damijan s sopodpisniki predstavil, je zelo dobro izhodišče za to," meni Mesec.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je dejala, da v osnovi med opozicijskimi strankami nikoli ni bilo velikih razlik ter da so se te zgolj ustvarjale skozi poročanje v medijih. "Prepričana sem, da so naše razlike za nami," je povedala in razkrila, da se v opoziciji že nekaj časa pogovarjajo o skupnem nastopu. 

Koaliciji ustavnega loka manjka sedem glasov

Po političnih pretresih v DeSUS in možni vrnitvi deklariranega nasprotnika Janševe vlade Karla Erjavca v koaliciji opozicijskih strank po tihem pričakujejo tudi podporo poslancev iz te stranke, kar pa ne bo dovolj za spremembo vlade. Zato je bistven tudi SMC, kjer pa predsednik Zdravko Počivalšek pravi, da resne alternative trenutni vladi ni, prav tako pa trenutno razmere zaradi širjenja virusa niso primerne za politične eksperimente. Šarec na to odgovarja, da alternativa vedno obstaja. "Alternativa vedno je, tudi za to vlado. Če ni čas za politične eksperimente, ni čas niti za predrugačenje družbe, za napade na medije, za menjave v vodstvih NPU, Fursa in drugod. Če je čas za vse to, je tudi čas za novo vlado."

Bratuškova je ob tem dodala, da trenutna vlada bistveno bolj eksperimentira kot opozicija s svojim predlogom. "Če ne bi toliko eksperimentirali, bi se bistveno bolje borili s covid krizo," je dejala.

Kaj pa Levica in njen odnos do SMC? Bi bila kljub aferi z maskami in zaščitno opremo pripravljena na sodelovanje s Počivalškovo stranko? "Ena od prioritet te vlade mora biti presekati s korupcijo, ki se je razpredla po državi pod vlado Janeza Janše," je dejal Mesec in povedal, da morajo partnerji naprej spisati alternativni program in šele nato odpreti pogovore s strankami in posamičnimi poslanci. "Bistveno je, da od danes ni vlade Janeza Janše na eni strani in razdrobljene opozicije na drugi."

Da bo vabilo za sodelovanje v drugem krogu pogovorov poleg SMC in DeSUS dobila tudi NSi, pa je potrdila Fajonova, ki  upa, da bodo koalicijski partnerji SDS "sami spoznali, kaj gre v tej državi narobe". Odzvala pa se je tudi na Janševe očitke, da gre pri Koaliciji ustavnega loka (KUL) za norčevanje iz slovenskega jezika in ustave, saj da za realizacijo definicije ustavnega loka opozicijske stranke potrebujejo dvotretjinsko večino v parlamentu. "To, da se norčujejo iz neke resne alternative, ki jo postavljamo, je dokaz taktike vladajoče stranke. Ves čas gre za neko žaljenje in nizkotnost ter nesodelovanje z opozicijo. To, kar se dogaja v tej državi, je resna nevarnost za prihodnost."

Kako bi vladala nova koalicija in se spopadala s covid-19?

Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da sta pri drugačnem vodenju vlade bistveni predvsem dve stvari. Najprej to, da vlade ne bi vodil en posameznik, in drugo, da bi vlada, ki jo predlaga opozicija, razmišljala bolj dolgoročno. "Janez Janša je prepričan, da je najboljši strokovnjak za covid-19 v Sloveniji, da je najboljši strokovnjak za gospodarstvo in tudi pravosodje. To norost moramo prekiniti in vrniti odločanje v roke tistih, ki o stvareh nekaj vedo. Druga bistvena razlika pa je, da moramo pogledati tudi malo naprej. Letos je država porabila 4,2 milijarde evrov in v naslednjih dveh letih jih bo še dodatne štiri. Letos niso okrepili zdravstva, ki je trenutno na kolenih. Novo vlado potrebujemo tudi zato, da prioritete postavimo na pravo mesto," je poudaril.

Marjan Šarec pa je na drugi strani v povezavi z bojem proti novemu koronavirusu napovedal odstavitev vladnega govorca Jelka Kacina, direktorja NIJZ Milana Kreka "in še koga". "Zadeve  je treba poenotiti ter postaviti za govorca predstavnika stroke. Nekako tako kot smo imeli v naši vladi, ko je to funkcijo opravljala Nina Pirnat, ki je po človeško znala razložiti razmere in pojasniti ukrepe."

Bratuškova je prav tako poudarila pomen dobrega komuniciranja z javnostjo in stroko. "Recept je preprost. Poslušati stroko in na podlagi tega sprejemati odločitve in jih nato ne spreminjati iz dneva v dan. Ljudem je treba dati zaupanje v delo države." 

Fajonova je ob tem opozorila, da se je v zadnjih tednih izrazito dogajalo, da je "vlada grobo čez noč sprejemala ukrepe". Po njenem mnenju je to dokaz, da je šlo za politične odločitve, zaradi česar se med ljudmi pojavlja vse večje nezaupanje in narašča strah.