Koalicija popustila, Levica ne bo 'jeziček na tehtnici'

Na pobudo aktualnega predsednika državnega zbora Mateja Tonina so se opoldne na posvetu sestali vodje poslanskih skupin, da bi se dogovorili o sestavi delovnih teles, pri čemer pa brez zapletov ni šlo. Vnovič se je zataknilo pri vprašanju statusa Levice in velikosti delovnih teles DZ. 

Medtem ko so opozicijske NSi, SDS in SNS podprle Toninov predlog, da v odborih in komisijah ne bi bilo več kot 13 članov, pa pri koaliciji ta ideja ni požela vala odobravanja, zato odbori ostajajo v takšni sestavi, kot so bili v preteklem mandatu.

Koalicija popustila, večino bo imela opozicija brez Levice 

"Moj osnovni predlog je bil, da zmanjšamo številčnost odborov, zaradi tega, da je delo v parlamentu bolj operativno, hitrejše, da se ne podvajajo stvari, da na odborih ne poteka tako dolga razprava kot na plenarni seji," je po posvetu v izjavi novinarjem podrobneje pojasnil Tonin in dodal, da udeleženci posveta vnovič niso bili enotni, ko je beseda tekla o statusu Levice. Če so NSi, SDS in SNS zagovarjale stališče, da to ni politično, temveč pravno vprašanje, na podlagi katerega bi morala biti Levica obravnavana kot koalicijska in ne opozicijska stranka, v koaliciji in Levici tega niso želeli sprejeti. 

"Sprva se je zapletlo, ker v koaliciji in Levici tega niso sprejeli in so želeli zlasti dve komisiji, to je komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in komisijo za nadzor javnih financ velikost, sestaviti tako, da bi bila Levica jeziček na tehtnici," je poudaril Tonin in dodal, da so se temu predlogu uprli vodje poslanskih skupin NSi, SDS in SNS. V kolikor bi koalicija še naprej vztrajala pri  takšnem predlogu, so v omenjenih strankah napovedali, da sami v te nadzorne komisije ne bodo imenovali svojih članov. 

Sledila je prekinitev, kjer je "koalicija popustila in so se odločili, da bodo vendarle sprejeli tolmačenje zakonodajno-pravne službe in bo sestava obeh komisij takšna, da ima opozicija sama večino," je še dogajanje povzel Tonin.

Levica: Tonina zavaja ali pa ne razume stvari

Z navedbami Tonina pa se ni strinjal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. "Gospod Tonin ali zavaja ali pa ne razume stvari," je poudaril in dodal, da so v stranki na posvetu vztrajali pri tem, da so opozicijska stranka, čemur pritrjuje tudi bodoča koalicijska peterica. Razložil je, da je koalicija poskušala iti naproti opozicijskim strankam SDS, NSi in SNS v tem, da jim tudi brez Levice kot opozicijske stranke podeli večino v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter v komisiji za nadzor javnih financ. Po njegovih besedah so se iz prve umaknili, da bo vsem vse skupaj lažje. "Na tak način bi morala biti desnica pomirjena, to pa še zdaleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija," je bil jasen Tašner Vatovec. "Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot druge," je še pojasnil in dodal, da je bilo eminentno vprašanje današnjega posveta že večkrat izpostavljen status Levice v parlamentu, za katerega upa, da so z njim dokončno zaključili. Na dnevnem redu pa je bilo tudi vprašanje velikosti delovnih teles. Kot je dejal Tašner Vatovec, se v Levici zavzemajo za ohranitev trenutne številčne zastopanosti članov, ki bo vsekakor bolje odražala razmerja moči med parlamentarnimi strankami kot pa zmanjšano število članov. 

'Tonin misli samo na lastne privilegije'

Vodja poslancev Levice je napovedal tudi podporo Dejanu Židanu ob izvolitvi na funkcijo predsednika DZ in dodal, da je slednji po njihovem mnenju bistveno boljša izbira v primerjavi s Toninom. Pri tem je izpostavil, kar se po njegovem že dlje časa dogaja v zakulisju, a nihče o tem ne želi spregovoriti. "Tonin je poskušal zvišati plače poslancem kot tudi nekaterim uslužbencem v DZ, ob tem pa mirno pozablja na tiste, ki so najslabše plačani. Mislim, da je to tisto, s čimer se hvali v tem času, ampak ni povedal, zakaj," je izpostavil in dodal, da s tem Tonin dokazuje, da je del "establišmenta", ki misli samo na svoje privilegije. 

Kakšna bo časovnica zamenjave Tonina na čelu DZ?

Na današnjem srečanju pa so se vodje poslanskih skupin dogovorili tudi za časovnico Toninove zamenjave na čelu DZ. Jutri se bo v dopoldanskem času sestal kolegij predsednika DZ in sklical novo izredno sejo, ki bo sledila tisti, ki se je začela minuli teden in v okviru katere so poslanci in poslanke novega sklica izvolili Marjana Šarca za novega predsednika vlade. V četrtkovem nadaljevanju bodo obravnavali odlok, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 35 milijonov evrov, temu pa bo sledila izvolitev dveh podpredsednikov parlamenta (iz vrst SMC in stranke DeSUS) in Toninov odstop. Kmalu zatem bodo predstavniki ljudstva ponovno sedli za mize in začeli z novo izredno sejo. Prva točka dnevnega reda slednje bo pisna seznanitev parlamenta s Toninovim odstopom, takoj zatem pa bi volili še podpredsednika iz vrst največje opozicijske stranke in takoj zatem novega predsednika državnega zbora.