Opozicija ukrepe načeloma podpira, zadržani pri določbah o pooblastilih policije

Iz poslanskih skupin opozicije je slišati načelno podporo ukrepom za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki jih državljanom in gospodarstvu prinaša vladni mega zakonski predlog.

Namestnica vodje poslancev LMŠ Jerca Korče je dejala, da pozdravljajo vse ukrepe, ki gredo v gospodarsko in socialno smer in bodo pomagali državljanom in gospodarstvu preživeti to turbulentno obdobje. "Izražamo pa veliko zaskrbljenost glede določenih členov, ki so se prikradli v ta paket in jih ocenjujemo kot nepotrebne oziroma menimo, da bi morali biti izločeni in uvrščeni v poseben zakon," je navedla. Pri tem gre po njenih besedah predvsem za "nadzorstvene" ukrepe, kot je podeljevanje dodatnih pooblastil policiji, ki nimajo veze z reševanjem gospodarstva. Izrazila je tudi bojazen, da bo šla razprava o teh členih v napačno, ideološko smer.

Ob obravnavi zakonskega paketa v DZ napoveduje konstruktivno držo LMŠ, pri čemer napoveduje vložitev dopolnil. Ta bodo, če jih bodo uspeli pripraviti v tako kratkem času, še pred vložitvijo poslali tudi vladi. Bolj konkretna ni bila, saj predlog še preučujejo.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da gre zakon z rešitvami v pomoč ljudem in gospodarstvu v pravo smer, a tudi on napoveduje vložitev dopolnil do odbora DZ za finance. Izstopa "represivni del", ki bi lahko bil ustavno sporen "in bi bil zato lahko pomemben zakon zaustavljen". "Zato smo predlagali izločitev tega dela, posledično bi ekonomsko-socialni del hitreje spravili skozi proceduro. Toliko časa sem že poslanec, da vem, da se bomo zaradi pomislekov, strahov tudi ideološke razprave ustavili pri tem, namesto da bi ostale ukrepe spustili hitro skozi," je dejal Han. Če njihov predlog ne bo sprejet, bodo na ta del zakona vložili dopolnila.

Da je zakon potreben, se strinja tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. "Ima pa, kot smo uspeli doslej pogledati, določene pomanjkljivosti," je dejal. Na področju sociale ocenjujejo, da izpušča nekatere kategorije ljudi, prav tako se jim zdi nadomestilo za študente v višini 150 evrov prenizko, saj si morajo nekateri plačevati najemnine za bivanje. "Kakšen evro več" bi želeli dati tudi upokojencem. Druga stvar, ki jih skrbi, pa je, ali bodo pomoči dosegle svoj namen. "Načeloma je glavni namen državnih subvencij, ki bodo šle za plačilo nadomestil plač, ohranitev delovnih mest, te zaveze pa ni nikjer v zakonu," je opozoril. Zato predlagajo vnos varovalke, ki bi skrbele, da bi podjetje, ki bo dobilo finančno injekcijo, ohranilo dejansko število delovnih mest. Tudi Levica nasprotuje dodatnim pooblastilom policije. "Ob napovedi aktivacije 37.a člena zakona o obrambi je to samo še dodaten dokaz avtoritarnih teženj te vlade," je prepričan Vatovec. Tako napovedujejo dopolnila, sporen pa se jim zdi tudi postopek, saj je skoraj nemogoče, da bi "DZ v 24 urah na nek način prebavil teh več kot 100 členov". "Skratka, hitenje je po eni strani potrebno, ampak če se hiti prehitro, je lahko prehitro kaj narobe," je poudaril.

V SAB po pregledu vladnega predloga ugotavljajo, da so bile njihove pripombe po večini upoštevane. Ni pa bil, tako Maša Kociper, upoštevan njihov poziv k parlamentarnemu nadzoru nad izvajanjem zakona. Pri tem bodo vztrajali v postopku sprejemanja zakona v DZ v obliki predloga dopolnila. Ta nadzor si po njenih besedah predstavljajo kot posebno komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki opozicije in koalicije, lahko pa tudi civilne družbe. Ta bi se ukvarjala samo s tem. V stranki imajo sicer v mislih še nekaj dopolnil, ne nameravajo pa jih vložiti veliko in so v večini predlogu zakona naklonjeni.

Da so bili ukrepi nujno potrebni, meni tudi prvak SNS Zmago Jelinčič in napoveduje podporo poslancev stranke. Nekaj "drobnarij" bo po njegovih besedah še treba popraviti, a meni, da je to možno tudi po sprejetju zakona. Policijske določbe pa po njegovih besedah sledijo ukrepom nekaterih drugih držav.

Koalicija pripravljena sprejeti tudi morebitne dobre rešitve iz dopolnil opozicije

Z vsebino protikoronskega zakona, ki ga je vlada potrdila v soboto, so se danes seznanili tudi ministri in poslanci koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS. "V razpravi so bili izpostavljeni najpomembnejši poudarki zakona, dobili pa smo tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki so že zaokrožila v javnosti," so po srečanju pojasnili v SDS. Stališče stranke bodo podrobneje predstavili na torkovi seji odbora za finance in na izredni seji DZ v sredo.

Predstavniki ostalih koalicijskih strank so že pred srečanjem izrazili zadovoljstvo s predvidenimi ukrepi. Poslanec SMC Gregor Perič je ocenil, da v predlogu ne manjka nič ključnega. Že prva faza, ki je bila namenjena predvsem srednjim in velikim podjetjem, je po njegovih besedah odgovorila na določene potrebe. "Zdaj so nagovorjeni še vsi ostali, ki v prvi fazi niso bili," je pojasnil. Je pa vprašanj še vedno ogromno in vseh odgovorov s tem in naslednjimi zakoni še ne bodo uspeli najti, je razmišljal.

Eno odprtih vprašanj so bile vsaj še pred današnjim srečanjem določbe o dodatnih policijskih pooblastilih. Kot je pred sestankom dejala vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga, gre zlasti za 103. in 104. člen, ki sta po njeni oceni "preveč odprta" in bi ju bilo treba ustrezneje opredeliti. Da je treba uporabo policijskih pooblastil za zajezitev in obvladovanje epidemije podrobno doreči in da v zvezi s tem pričakujejo nadaljnja usklajevanja, so iz SMC sporočili tudi po srečanju. So pa izrazili zadovoljstvo, da so bila predhodna opozorila SMC glede samozaposlenih, nevladnih organizacij, študentov, upokojencev, brezposelnih in invalidov upoštevana.

NSi je po besedah vodje poslanske skupine Jožefa Horvata ves čas sodelovala pri oblikovanju zakonskega paketa, s katerim želijo pomagati državljanom in gospodarstvu. "Mi smo zadovoljni, praktično vsi naši predlogi so bili sprejeti in so vključeni v ta zakon," je dejal. Ob tem je izpostavil, da je to šele prvi paket, drugega pa že pripravljajo. Kot je zagotovil, to pomeni, "da srednjeročno ne bodo nikogar izpustili". Prepričan je, da se bo zakon v državnem zboru še spreminjal. Gotovo bodo sledili priporočilom zakonodajno-pravne službe, prav tako bodo z vso pozornostjo prisluhnili vsem "racionalnim dopolnilom opozicije", je še napovedal Horvat. Ne sestanku so po njegovih besedah bolj malo govorili o dodatnih pooblastilih policije in aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi. Ob tem je dodal, da ne ve, zakaj se kdo boji domače vojske. "To ni sovražna vojska. To je naša vojska, ki želi zavarovati nas in to izključno na južni meji. Ne bo hodila po domovih," je še dejal.

Poslanec DeSUS Robert Polnar pa je pred sestankom med drugim izpostavil, da so ukrepi namenjeni zlasti vzdrževanju plačilne sposobnosti državljanov in podjetij. "To je v tem trenutku najpomembneje in vsi ukrepi gredo v to smer. Tako da jih ocenjujem kot pravilne," je pojasnil. Je pa opozoril, da utegnejo pozneje, ko se bo ugotavljala upravičenost "določenih subjektov" do pomoči, odkriti tudi kakšno kriminalno dejanje oz. nepoštenje. Tako upa, da bo finančna uprava kot najpomembnejši nadzorni organ na tem področju uspela opraviti svojo nalogo, da bo vsem tistim, ki "bi zdaj hoteli ribariti v kalnem, to naknadno onemogočeno". Vodja poslanske skupine Franc Jurša pa je po koncu srečanja pojasnil, da so njihovi poslanci zakon preučili ter pripravili opomnik za delo na matičnem delovnem telesu in v DZ. Ocenili so, da je predlog dober. Želje DeSUS bi sicer bile še večje, a se obenem zavedajo trenutnega položaja, prav tako računajo, da bodo nekatere rešitve uvrščene v naslednji podoben zakon, ki se bo začel pripravljati naslednji ponedeljek. So pa v DeSUS zadovoljni, da upokojenci s tem zakonom prejemajo krizni dodatek.

ZSSS protikrizni zakon pozdravlja, a pričakuje dopolnitve

Predlog velikega protikriznega zakona je z vrsto ukrepov korak v pravo smer, a v njem tudi marsikaj manjka, pa je ocenila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. "Tisto, kar v tem zakonu najbolj pogrešamo, je zagotovo ureditev statusa za vse tiste, ki jim je zaradi epidemije delovno razmerje prenehalo že pred potrditvijo zakona," je izpostavila. Predlog po njenih besedah prav tako ne odgovarja na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki so že na zavodu za zaposlovanje in ne bodo več prejemali nadomestila za brezposelnost, ter tistimi, ki so se strinjali s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja.

Kot so v skupnem sporočilu zapisale sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), predlagajo dodelitev začasnega denarnega nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v času epidemije vsaki osebi, ki ji je od dneva razglasitve epidemije, torej od 12. marca, prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razloga nesposobnosti ali razloga invalidnosti oziroma zaradi izteka obdobja, za katerega je bila sklenjena. Uveljavljanje te pravice začasnega denarnega nadomestila plače pa ne bi smelo vplivati na poznejše uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po obstoječih zakonskih določbah, so dodali.

Predlagane rešitve poleg tega pozabljajo na veliko skupino delavcev: študente, zaposlene prek avtorskih in honorarnih pogodb, popoldanske samostojne podjetnike ter tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic. "V tem delu ureditev zahteva ponovni premislek," je prepričana. Vlada sicer za vse redne študente predlaga izplačilo kriznega dodatka v višini 150 evrov.

Opozorila je tudi na "neživljenjskost" določbe, ki se nanašajo na vpoklic delavca na čakanju nazaj na delo, in sicer za sedem dni na mesec neprekinjeno. "To bi morali prepustiti delodajalcem in njihovim potrebam," je dejala.

Sindikalne centrale so v skupnem sporočilu med drugim opozorile tudi, da besedilo predloga zakona ne vključuje napovedanega znižanja plačil članom nadzornih svetov in neizvršnim članom upravnih odborov gospodarskih družb v neposredni ali posredni večinski državni lasti.

ZSSS dvomi tudi o izvedljivosti inšpekcijskega nadzora spoštovanja določb. "Inšpektorji za delo že pred krizo niso zmogli opravljati tekočega dela. Pričakovati, da bodo zmogli te dodatne naloge, je iluzorno," je dodala Jerkičeva.

Sindikati se zavedajo, da se je s pripravo zakona zelo mudilo, a kljub temu opozarjajo, da je priprava potekala brez socialnega dialoga. Pričakujejo, da bo vlada čim prej imenovala svoje člane ESS, da se socialni dialog lahko začne.

GZS: Protikoronski sveženj vnaša nekaj zmede

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc pa je povedala, da je prvi t. i. mega zakonski predlog namenjen pretežno socialnim vsebinam in ohranjanju delovnih mest, to pa je pomembno tudi za gospodarstvo. Država bo namreč pokrila stroške čakanja na delo, bolniških odsotnosti, stroške, povezane z višjo silo ter pokojninske prispevke delodajalcev in delojemalcev, je spomnila.

"Hkrati pa ta paket vnaša tudi nekaj zmede," je poudarila. Opozorila je na predvideni krizni dodatek v višini 200 evrov za zaposlene, ki delajo in katerih zadnje izplačane mesečne plače niso presegle trikratnika minimalne plače. "Na GZS ocenjujemo, da je treba pri tem upoštevati ogroženost in preobremenjenost posameznikov, ki delajo, kajti nismo enako izpostavljeni ali enako obremenjeni. In prav je, da tisti, ki so bolj, dobijo več," verjame.

Prav tako v zbornici po njenih besedah menijo, da bi bilo treba razrešiti vprašanje starega oziroma sorazmernega dopusta in to uskladiti s čakanjem na delo. Zavzemajo se tudi za jasnejše kriterije glede upravičenosti do državnih sredstev.

Sicer pa, tako Šmučeva, pravzaprav več pričakujejo od drugega svežnja interventne zakonodaje, ki je že napovedan in se bo dotikal likvidnosti. Ta paket bi moral po njenih besedah vključevati dva ključna ukrepa, in sicer več milijard evrov vreden sklad za zagotavljanje novih posojil tako za obratna sredstva kot za investicije, ter oblikovanje sklada za odkup terjatev. "S tem bomo preprečili pojav finančne nediscipline ali pa izkoriščanja trenutnih razmer na škodo podjetij," je sklenila.