Koalicija in DS vsak s svojim predlogom sprememb zakona o volitvah

Cilj predloga novele zakona o volitvah, ki jo je v DZ vložila koalicija, je odpraviti omejitev pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Za te osebe se sicer skladno z zakonodajo v postopku pred sodiščem ob sodelovanju sodnega izvedenca medicinske stroke posebej ugotavlja, ali so sposobne razumeti pomen volitev. Za navedene osebe bodo sodišča tudi vnaprej vodila postopke ocene sposobnosti razumeti pomen volitev, vendar se bodo na podlagi tega zakona omejitve v sodni odločbi nanašale le na sposobnosti biti voljen oziroma kandidirati na volitvah.

Za te osebe se ureja tudi pravica do pomočnika, ki si ga lahko izbere vsak sam, pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. To ne pomeni, da deluje kot njegov pooblaščenec, temveč mu samo pomaga izraziti njegovo voljo kot njegov pomočnik. Takšna ureditev sicer že vrsto let velja za osebe, ki zaradi telesne hibe ali ker so nepismene ne bi mogle glasovati. O glasovanju s pomočnikom odloči volilni odbor ob prihodu volivca s pomočnikom na volišče in to vpiše v zapisnik.

Z navedeno spremembo bo po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz začetka leta 2023 približno 3500 oseb pridobilo pravico voliti, še vedno pa ne bodo imele pravice biti voljene.

Spremembe sledijo zgledu ureditev v številnih državah Evropske unije. Zakon pa še vedno obdrži možnost omejitve pravice biti voljen na podlagi odločbe sodišča. Novelo so pripravili v skladu z odločbo ustavnega sodišča, mnenjem Evropskega sodišča za človekove pravice, Zagovornika načela enakosti in drugih deležnikov.

S prehodno določbo predloga novele zakona o popravi zaznamb v evidenci volilne pravice pa želijo tem osebam omogočiti, da bi lahko glasovale že na volitvah poslancev v Evropski parlament prihodnje leto. Obravnavo predlagajo po skrajšanem postopku.

Po podatkih, ki jih je ob pobudi za spremembo volilne zakonodaje posredoval Zagovornik načela enakosti, na volitvah poslancev Evropskega parlamenta maja 2019 ni smelo voliti 2035 državljanov. To je toliko, da bi s svojimi glasovi lahko spremenili izid volitev, so navedli pri Zagovorniku.

Državni svet pa je danes potrdil zakonodajno pobudo za spremembo istega zakona, ki jo bodo v parlamentarno proceduro še vložili. Trenutna ureditev je namreč protiustavna in v nasprotju s konvencijo o pravicah invalidov, so navedli v sporočilu za javnost.

Predlog DS se od koalicijskega razlikuje v tem, da bi osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, vrnil tudi pasivno volilno pravico, torej biti voljen. Da bi glede te pravice še vedno ocenjevali sposobnost posameznika, je po mnenju DS v nasprotju z zakonom o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov. Koalicijski predlog se ne nanaša na volilno pravico za volitve v DS. Po predlogu DS pa bi o pravici do podporne osebe sicer odločal volilni odbor, vendar samo o tem, ali gre za očitno zlorabo pravice do podporne osebe.

Države morajo vsem invalidom zagotoviti pravno in dejansko uresničevanje volilne pravice, ne glede na to, ali gre za ljudi s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo ali ljudi s težavami v duševnem zdravju. Predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter predstavnik invalidov v DS Danijel Kastelic je poudaril, da je omejevanje volilne pravice, ko sodišče oceni, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, v nasprotju s konvencijo OZN o pravicah invalidov. "Ocenjevanje in določanje, kdo je sposoben razumeti volitve, je diskriminatorno, kar je prepovedano po ustavi," meni.

DZ bo najprej obravnaval koalicijski predlog novele zakona o volitvah, saj je bil v parlamentarno proceduro vložen prej.