Opozicijske poslanske skupine SDS, NSi in SNS so zaradi časovne omejitve razprav obstruirale nadaljnjo razpravo o domnevnem sumu korupcije in klientelizma. Takšno odločitev so omenjene poslanske skupine sprejele po tem, ko so izčrpale odmerjeni čas za razpravo. Po odločitvi vladnih poslanskih skupin, da to točko dnevnega reda končajo, pa so dvorano sinoči zapustili tudi poslanci SLS.
Vladna koalicija je tudi po odhodu opozicijskih poslancev iz velike dvorane nadaljevala zasedanje ter po koncu razprave opolnoči sprejela dva sklepa, s katerimi je zavrnila vse opozicijske navedbe in jih ocenil kot škodljive ter neutemeljene. LDS, ZLSD in Desus so tako ugotovile, da opozicija ni predložila konkretnih dokazov o sumu korupcije in klientelizma v povezavi nekaterih podjetij v državni lasti z vladnimi strankami.
Po tem ko so se poslanke in poslanci seznanili z gradivom, ki so ga za razpravo na seji predložili opozicijski poslanci, je državni zbor ugotovil, da opozicijsko gradivo ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov o sumu korupcije v podjetjih, katerih ustanoviteljica ali večinska lastnica je država. Vsi v gradivu navedeni podatki so le podatki o posameznih poslovnih dogodkih brez dokazov, ki bi kazali na kakršenkoli sum o kaznivih dejanjih. Poleg tega je državni zbor ugotovil, da predlagano gradivo predstavlja nedopustno diskreditacijo uspešnih podjetij in s tem zmanjšuje njihove možnosti za konkurenčni boj v mednarodnem okolju.
V okviru predstavitve stališč poslanskih skupin je Miran Potrč (ZLSD) menil, da predlagana točka sploh ni primerna za razpravo na seji državnega zbora. Opozoril je tudi, da iz gradiva za sklic izredne seje izhaja, kot da so sumi korupcije oz. klientelizma že dokazana dejstva, vendar so nato opozicijski poslanci sami predlagali sklepe, s katerimi bi pristojne organe šele pozvali, da njihove očitke začnejo proučevati. Na očitke, da javnost ni bila obveščena o postopkih v zvezi s korupcijsko afero švedskega Ericssona, v katerega naj bi bili domnevno vpleten tudi Mobitel in posamezniki iz Slovenije, pa je opozoril, da preiskave v Sloveniji še ni bilo, saj preiskava v Švici in na Švedskem o domnevnih nečednih poslih Ericssona še ni končana.
Jelko Kacin (LDS) pa je ocenil, da je bistvo dogajanja dokazovanje krivde, ne da bi imeli obtoženi možnost zagovora, saj pred državnem zboru ne morejo nastopiti. Ob tem pa se je postavil v bran operaterju mobilne telefonije Mobitel in pri tem zavrnil tudi obtožbe v aferi Ericsson, ter predstavil tudi dokument, ki naj bi dokazoval, da omenjeno podjetje ni dajalo podkupnin. Današnja igra je škodljiva in povzroča gospodarsko škodo, je še dejal Kacin. Dotaknil se je tudi financiranja delovanja največje opozicijske stranke SDS s strani podjetij, ki jim ta stranka sedaj očita klientelizem, ter reklamiranja Mobitela v njihovem glasilu Demokracija. Ob tem pa je ocenil, da je lažje "kuriti" ljudi proti vladi, kot pa pripraviti dober program. Ivan Kebrič (DeSUS) je sicer dejal, da ne nasprotujejo temu, da bi se vsi sumi razčistili, vendar pa po drugi strani meni, da navedbe opozicije niso utemeljene.
Nasprotno pa so opozicijski poslanci navajali argumente, s katerimi naj bi podkrepili sume o korupciji, ki naj bi se po njihovem mnenju razrasla v vse pore družbe. Tako je bil Sašo Peče (SNS) prepričan, da je razprava o korupciji potrebna, še bolj pa je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje. Opozoril je na povezane osebe, ki z javnim denarjem skrbijo za lastne dobičke ter izpostavil tudi pomanjkanje preglednosti javnih razpisov. Dotaknil pa se je tudi poslovanja Slovenskih železnic in velikih sredstev, ki jih za njihovo poslovno sanacijo namenja država.
Največ časa je med predstavitvami stališč poslanskih skupin porabil Janez Janša (SDS), ki je izpostavil gradivo, ki ga je urad za preprečevanje korupcije posredoval državnemu tožilstvu in naj bi kazal na sum korupcije v podjetju Mobitel. Opozoril je tudi na primer suma korupcije, v katerega naj bi bilo vpleteno švedsko podjetje Ericsson ter tudi nekatere osebe iz Slovenije. Janša je ob tem spomnil tudi na "nenavaden" potek razvoja mobilne telefonije v Sloveniji, kjer je koncesijo za gradnjo GSM telefonije gradilo le eno podjetje, in sicer Mobitel. Če bi ob uvajanju mobilne telefonije omogočili konkurenco, bi danes na trgu mobilne telefonije delovali dve uspešni slovenski podjetji in ne le eno, ki mu sedaj konkurirajo tuja podjetja, je še poudaril prvak opozicijske SDS. Poleg tega se je vprašal, zakaj se je visoki funkcionar LDS zaposlil v majhnem podjetjem, ki je prejemnik javnih sredstev, tako kot tudi nekatera druga podjetja, kjer so lastniki po Janševih besedah povezani z največjo vladno stranko. Kot je dejal, je zagorsko podjetje Ultra svoj sistem Talk track, ki naj bi ga po Janševih besedah sprva razvili celo v Mobitelu, državnim institucijam začelo uspešno tržiti šele po prihodu predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča v podjetje.
Andrej Bajuk NSi je opozoril na izsledke raziskave švicarske fundacije IMD, ki kažejo kritično sliko gospodarstva v Sloveniji, kot ga dojemajo tuji strokovnjaki, ki niso povezani s koalicijo. Poročilo je močno povezano z vprašanji, ki so bili odprta na tej seji. Slovenija je na lestvici instituta precej padla, zlasti zaradi trgovanja z notranjimi informacijami, kjer je padla na zadnje 60. mesto, na 58. mestu pa glede na učinkovitost uprave. Ob tem je poudaril, da je trgovanje z notranjimi informacijami podlaga za klientelizem in korupcije, njen največji vir v Sloveniji pa je prav na področju javnih naročil. Opozoril je, da je dobil anonimno pismo, na podlagi katerega je postavil pisno poslansko vprašanje o državnih pomočeh zagorskemu podjetju Ultra, vendar je bil vladni odgovor nekonsistenten. Pri tem je nanizal različne podatke o državnih sredstvih, ki naj bi jih prejelo omenjeno podjetje in analiziral bilance omenjene družbe. Poleg tega je vlado še vprašal, zakaj delnice Telekoma Slovenije ne kotirajo na borzi.
Tudi Janez Podobnik iz SLS - njeni poslanci se sicer niso podpisali pod zahtevo za izredno sejo - meni, da je parlament vsekakor primerno mesto za temeljito razpravo o pojavih korupcije in klientelizma, zato pometanje pod preprogo ni ustrezno. Opozoril je tudi na po njegovem mnenju neustrezno sestavo nadzornih svetov, ki so posledica privatizacije. V SLS ocenjujejo, da so predlagatelji seje pripravili povsem korektne sklepe, ki bi jih državni zbor moral sprejeti. Podobnik je problematiziral po njegovem mnenju povsem neustrezna sklepa koalicijskih strank, da ni prav nobenih podatkov o sumih korupcije v podjetjih.
Na očitke, da javnost ni bila seznanjena s potekom preiskave o domnevni vpletenosti Mobitela oziroma posameznikov iz Slovenije v afero Ericsson, je ministrica za pravosodje Zdenka Cerar odvrnila, da se so se slovenski organi pregona povezali s švedskimi in švicarskimi. Njihova dosedanja preiskava pa zaenkrat kaže, da v omenjeno afero slovenska podjetja oziroma državljani niso vpleteni.
