Ko zaspanost postane nočna mora: Petra ne upa več za volan, že 20 kilometrov je lahko usodnih

"Nenavadno veliko spim. Ponoči spim od 21. do 6. ure zjutraj. Že to je veliko za odraslega človeka, a jaz moram spati tudi čez dan. Vsaj dve uri, včasih še več, odvisno tudi od prostega časa," nam je na hodniku ljubljanskega kliničnega centra zaupala Petra, ki se že leta bori z nezavidljivo motnjo.

Ne zmore vožnje z avtomobilom, svoje hčere si ne upa več voziti v šolo. "20 kilometrov je zame že predolga razdalja. Postanem neznonsko zaspana in moram nujno zaspati, sicer me lahko kar zmanjka," nam je zaupala. "Spomnim se, da že od nekdaj veliko spim. Veliko sem spala v srednji šoli, prespala sem predavanja na fakulteti. Zdaj, ko sem rodila drugo hčero, pa so se stvari začele stopnjevati. Iz tistega spanca po 10 minut, ki me je običajno že zbistril, sem zdaj prišla že na eno do dve uri čez dan. Edino tako pridem k sebi," pravi.

Petra nam je zaupala, da jo je po nevzdržnih težavah osebna zdravnica napotila k nevrologu, ki jo je poslal na dodatne preiskave. Ob našem obisku jo je čakalo snemanje v spanju. Slednje poteka v posebnem prostoru, opremljenem s kamerami in ostalimi aparati. Sredi prostora je nameščena običajna postelja z varnostnimi stranicami, na stenah ob stropu pa so nameščene infrardeče kamere, s katerimi pacienta ponoči snemajo. Pacientu na glavo namestijo tudi posebne kapice z elektrodami, da lahko spremljajo možgansko aktivnost. S trakovi spremljajo dihanje, opazujejo tudi prehod zraka skozi nos, z elektrodami pa lahko spremljajo tudi gibanje ostalih delov telesa.

Asistent v drugem prostoru celotno dogajanje spremlja vso noč, nakar običajno zjutraj bolnika izpustijo domov. A ni vedno tako. Kot nam pojasni vodja ambulante za motnje spanja Leja Dolenc Grošelj, je odvisno za kakšno motnjo gre. "Če je težava prekomerna zaspanost, snemamo pacienta tudi podnevi," pravi. Postelja v laboratoriju je tako gotovo ena od najbolj zasedenih postelj daleč naokoli. Precej pogosti dnevni testi so testi pri voznikih. Postavijo jih v sedeči položaj, nakar se ti skušajo boriti z zaspanostjo. To ponavljajo nekaj dni, nato lahko ocenijo ali je oseba nevarna na cesti, pojasnjuje sogovornica.

Ambulanta je zelo zasedena, saj ima po njenih besedah skoraj vsak tretji človek enkrat v življenju daljše obdobje kronične nespečnosti. Do 10 odstotkov ima med spanjem težave z dihanjem, najpogosteje med smrčanjem. "To povzroča prekomerno zapanost, zaradi česar hitreje prihaja do prometnih nesreč," pravi. Ta odstotek se pri starejših od 65 let kar podvoji. "Te zelo pogoste motnje spanja so na žalost pri nas prepozno prepoznane. Dobimo bolnike, ki imajo zaradi tega tudi že druge bolezni ali pa pridejo šele potem, ko se jim pripeti kakšna nesreča. Med spanjem se poškodujejo, morda celo padejo skozi okno," pojasnjuje.

Da, ljudje hodijo v spanju, plezajo skozi okna in celo ubijajo

Če še vedno ne verjamete v hojo med spanjem, se motite. "Parasomnije so različni motorični dogodki med spanjem. Mednje spada tudi hoja v spanju," pojasnjuje Dolenc Grošljeva. Pogosto se to dogaja pri manjših otrocih, pri katerih se faze spanja šele razvijajo, ko se ritem oziroma faze REM še spreminjajo. "Imamo primere, ko je to lahko zelo nevarno," opozarja. Za zelo nevarno lahko hojo med spanjem jemljemo, če se ta ponavlja več kot trikrat na teden, če oseba ob tem poškoduje sebe ali nekoga drugega. Če se to dogaja pri odraslih, vedno najprej preverijo, ali ne gre morda za epileptične napade, za frontalno epilepsijo. To ugotovijo s pomočjo kamer v laboratoriju. Otroka, ki hodi v spanju, pregledajo, če je nevrološki pregled normalen, starše pomirijo in jim povedo, kako ukrepati. "Potrebno je paziti, da otrok ne spi pri odprtem oknu ali na pogradu. Ko je v drugem okolju, se mora to ljudem okoli njega povedati, saj se to pogosteje dogaja v drugem okolju," pravi.

Strokovnjaki za motnje spanja delujejo tudi kot sodni izvedenci. "Jaz sicer to nisem, a smo v Sloveniji že imeli primer, ko je nekdo na sodišču povedal, da je v spanju ubil svojo ženo," nas je presenetila Dolenc Grošeljeva. "Tega gospoda smo potem ponoči snemali in ugotavljali, ali ima takšno motnjo spanja, da bi lahko prišlo do takšnega dogodka," je dejala. "Pri nas tega sicer ni veliko, v svetu se s tem bolj pogosto soočajo," pravi in dodaja, da gre za pomembno delo sodnih izvedencev, saj se človek v takšnem stanju, ko ima patološko motorično aktivnost, svojih dejanj resnično ne zaveda. "Svojci in starši nam pripovedujejo, da ima tak posameznik tedaj široko odprte prestrašene oči, pogosto je preznojen, pri tem pa ne prepozna osebe, ki stoji pred njim. Zjutraj se popolnoma ničesar ne spomni. Takšna oseba za to dejanje ni odgovorna," poudarja.

Staršem ali partnerjem vedno povedo, da naj takšno osebo mirno položijo nazaj v posteljo. "Ne smejo je buditi, tresti, saj se lahko zgodi kaj nepredvidenega," pravi. Otrko lahko vidi, da je človek, ki ga prebuja, nek vlomilec ali neka oseba, ki se je nato skuša obranit. V takem primeru lahko odreagira agresivno in poškoduje bodisi druge ali pa sebe. Ob tem je omenila tudi primer fanta, ki je ponoči ob neki nevihti visel s police drugega nadstropja. "Mama ga je poklicala po imenu. Ob tem se je prebudil in padel skozi okno," pripoveduje. Utrpel je hude poškodbe z veliko zlomi.

Telefon ali tablica na nočni omarici je velika napaka!

V pogovoru o dejavnikih, ki vsakodnevno vplivajo na naš nočni spanec, je sogovornica poudarila, da bi morali biti mnogo bolj pozoni na to, kam odlagamo svoje telefone, tablice in ostale elektronske naprave, od katerih se tako težko ločimo. "Težava je, da smo ljudje narejeni tako, da ponoči pač potrebujemo spanje. Če nas ponoči zvoki in svetloba iz teh naprav motita, bo spanje manj kvalitetno. Manj bo hormona melatonina. Študije so pokazale, da modra svetloba, ki seva iz teh tablic in pametnih telefonov, zavira izločanje tega hormona in zaradi tega povzroča slab spanec," pojasnjuje. Velik problem je pri mladih, ki "se ne znajo izklopiti". "Starši morajo pri teh postaviti stroge meje. Če želimo urediti spanje in budnost, to enostavno moramo narediti," še dodaja.

Kaj pa "kratko polnenje baterij"?

Dolenc Grošeljevo smo ob koncu pogovora povprašali še o učinkovitosti krajših počitkov sredi dneva. Pravi, da se tega poslužujejo predvsem športniki, ki potrebujejo drugačno spanje, saj si na dolgih progah ne morejo privoščiti dolgega spanja. "Če spimo ponoči normalno, a ne dobimo dovolj, je priporočljivo kratko spanje podnevi. Ampak govorimo o zelo kratkem spanju, ob katerem si moramo nujno naravnati budilko. Maksimalno naj bi tak spanec trajal pol ure, izvesti pa ga moramo v zgodnjem popoldnevu," pravi. Pri tisih, ki imajo težave in ponoči ne morejo spati, to odsvetujejo. "Če pa ponoči nismo dobili dovolj, je kratko spanje seveda priporočljivo," še dodaja.

Slogan letošnjega svetovnega dne je "Ko je spanje urejeno, je za zdravje in srečo poskrbljeno". Z njim opozarjajo na motnje spanja, s katerimi se spopada že skoraj 45 odstotkov ljudi.