Ko vas sodelavci žalijo

10,4 odstotka vprašanih Slovencev je bilo v zadnjih šestih mesecih trpinčenih na delovnem mestu, 1,5 odstotka pa celo dnevno ali večkrat tedensko, je pokazala raziskava Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Še bolj zgovorne so priče trpinčenja, 18,8 odstotka je grdo vedenje do sodelavca opazovalo občasno, trije odstotki pa zelo pogosto. Dvakratnik pomeni, da žrtve praviloma molčijo, medtem ko očividci lažje priznajo, da so bili priče.

Med žrtvami je več žensk, in sicer so v zadnjih šestih letih trpinčili kar 62,8 odstotka pripadnic nežnejšega spola in 37,2 odstotka moških. Pred nesramnostjo niso zaščiteni niti javni uslužbenci: 48,1 odstotka žrtev je zaposlenih v zasebnem sektorju, 49,9 odstotka pa v javnem. Največ zlorab je v velikih podjetjih – več kot 45 odstotkov, skoraj tretjina žrtev dela v manjših kolektivih, četrtina pa v srednje velikih podjetjih. Najbolj ranljivi so zaposleni v predelovalni dejavnosti, sledijo zdravstveni in socialni delavci, finančni posredniki in javni uslužbenci.

Povzročitelji so najpogosteje nadrejeni (81 odstotkov), pa tudi sodelavci (33 odstotkov), podrejeni (14,9 odstotka) in stranke oziroma bolniki oziroma študentje. Seštevek deležev je višji od 100 odstotkov, saj je lahko v posameznih primerih več povzročiteljev, ki so zaposleni na različnih organizacijskih ravneh. Le 9,4 odstotka vprašanih je odgovorilo, da so trpinčenje v svojem delovnem okolju doživljali sami, kar 63,5 odstotka jih je izkušnjo delilo z drugimi sodelavci, v 27,1 odstotka primerov pa so bile trpinčene cele delovne skupine.

Najpogostejša negativna dejanja, ki so jih žrtve doživljale, so bila: pretirana delovna obremenitev, širjenje govoric, opravljanje nalog pod ravnijo zmožnosti, zadrževanje informacij v zvezi z delom, odvzem odgovornosti na ključnih področjih, žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti, poniževanje ali posmehovanje v zvezi z delom ter ignoriranje posameznikovih mnenj in pogledov.