'Ko te bolezen vrže, imaš čas, da določene stvari resetiraš'

Številni menedžerji so močno izpostavljeni stresu, a jih večina o tem ne govori. Nekateri so opisali svoje izkušnje s posledicami preobremenjenosti in izpostavili, da je izjemno pomembno ločiti pozitivni in negativni stres ter postaviti meje. Zdravstvena stroka pa poudarja pomen preventive in izkoreninjenja slabih navad.

Med menedžerji je vedno konkurenca, zato se slabosti posameznika skriva, je na okrogli mizi v organizaciji Zavarovalnice Triglav in Združenja Manager izpostavil ustanovitelj Podjetniškega centra Pegasus Robert Ličen. Opisal je dogodek izpred več let, ko se je kot predsednik uprave ukvarjal z reševanjem podjetja Steklarna Rogaška. "Telo sporoča, da nekaj ni v redu, a si dopoveduješ, da zmoreš," je dejal. Za obisk zdravnika se je odločil po tem, ko ni prepoznal imena svojega sina, preobremenjenost pa je vodila v odločitev, da v Rogaški da odpoved.

Podobno izkušnjo je opisala direktorica podjetja Spago, predavateljica in avtorica knjige Ne čakaj na vikend, v kateri je opisala svojo pot z roba izgorelosti, Maja Golob. Kot je dejala, se je na samostojni podjetniški poti srečala z izzivi, na katere ni bila pripravljena. Zaradi izgorelosti se je odločila za korenite spremembe v poslovnem življenju. Kot je izpostavila, se je med drugim izločila iz vseh poslovnih procesov, kjer njena prisotnost ni nujna. "Po 16. uri me ne boste dobili na telefon. Takrat je čas za stvari, ki jih rada počnem in od teh mej ne odstopam," je poudarila.

Stres zaradi vodenja hotela in težave s kadri sta med drugim vzroka, zaradi katerih je pred nekaj leti kot 24-letnik čez noč vso motoriko izgubil naslednik družinskega podjetja Kunst 1966 Nejc Kunst. Kot je dejal, psihofizično ni bil pripravljen, bolezen pa ga je pripeljala do dveh let bolniške odsotnosti, med drugim je tri mesece preživel na rehabilitaciji, kjer se je moral vse naučiti na novo. Kunst je od tedaj zreduciral delo, v hotelu so zaposlili dodaten kader, zaradi česar se je naučil delegirati naloge. Pri soočanju s stresom mu med drugim pomaga meditacija, je dejal.

Predstojnik kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Blaž Koritnik je pojasnil, da se takšno akutno vnetje živčnega sistema pogosto zgodi čez noč. Poznamo večja in manjša tveganja, ki se jih po njegovih besedah lahko trudimo zmanjšati, a jih ne moremo izničiti. Glede slišanih zgodb menedžerjev je ocenil, da so po eni strani čudovite, saj je očitno potrebna takšna stvar, da spremenimo način življenja. Vemo, kako pomembne so dobra prehrana, miselna aktivnost, zadostna količina gibanja, a se tega drži minimalen odstotek ljudi, je dejal.

Predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Marko Noč je svojo izkušnjo povzel s sporočilom, da je treba ločiti pozitivni in negativni stres. Zanj je pozitivni stres zahteven kardiološki poseg, negativen pa, da dela znotraj tako velikega centra, kot je UKC Ljubljana, ki je po njegovih besedah poln nesmislov. "Moj problem so pacienti, ne pa kako funkcionira klinični center. Negativni stres daš v kategorijo, da ni tvoj problem in se s tem ne obremenjuješ," je strnil.

Zaradi srčne kapi je o svojih navadah premislil tudi kardiolog in specialist invazivne in interventne kardiologije ter vodja interventne kardiologije v Splošni bolnišnici Izola Hrvoje Reschner. Kot je dejal, se je znašel v sendviču srednjega menedžmenta, ko je imel pod seboj okoli 80 sester in zdravnikov, nad njim pa je bil krovni menedžment s pričakovanji. Vse se je nabiralo do nedeljskega popoldneva, ko se je sam znašel na bolniški mizi. Strinjal se je z Nočem, da določen stres mora biti, saj predstavlja izziv, a moramo identificirati, kateri je obvladljiv, nas veseli, kateri pa nas odnese v bolezen. "Ko te bolezen vrže, imaš čas, da določene stvari resetiraš," je dodal.

Športna psihologinja Sara Isaković je priznala, da ji je bilo kot nekdanji vrhunski športnici težko priznati, da v določenem trenutku ne zmoreš več. "Telo nekega dne odpove, čakamo pa do zadnjega," je opozorila. Po njenih besedah je preventiva izjemno pomembna, ob čemer je izpostavila, da imamo vsi 15 ali 20 minut časa na dan, da se posvetimo sebi. "Ni tako zapleteno, kot se sliši, v bistvu je zelo enostavno, samo malo več zavedanja je potrebnega," je prepričana.

Pomen preventive je izpostavila tudi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Pozvala je, da se o stresu in z njim povezanih boleznih več govori. Tudi o raku se je pred leti govorilo z neko sramoto in stigmo, je dejala in dodala, da ne smemo več čakati.