Ko strošek postanejo tudi kondomi

Čeprav je tudi poklicno in srednješolsko izobraževanje pri nas uradno brezplačno prispevek staršev za izobraževanje otrok v tem obdobju ni zanemarljiv. Posebej ne v primerjavi z osnovno šolo, vendar je glede na šolo precej različen. Mi smo uporabili podatke ene od slovenskih gimnazij in njihovega standardiziranega gradiva za dijake in to v primeru, da bi v šolskem učbeniškem skladu uspeli zagotoviti kar največje možno število učbenikov, dijak in starši pa bi zanje plačevali zgolj izposojevalnino. Samo v prvem letniku bi denimo za izposojanje šolskih učbenikov plačali 57 evrov, še slabih 172 evrov stanejo učbeniki, ki jih morajo starši in dijaki kupiti sami. Skupaj tako samo v prvem letniku za učbenike namenijo skoraj 230 evrov. Če k temu prištejemo še okoli 140 evrov, kolikor v povprečju stanejo ostale šolske potrebščine, samo prestop srednješolskega praga starše dijaka gimnazije stane okoli 370 evrov. Še najcenejši je z vidika šolskih potrebščin četrti letnik gimnazije, saj imajo šole za ta letnik najbogatejše učbeniške sklade, veliko učbenikov (denimo učbeniki za tuje jezike) pa je takšnih, da jih dijaki lahko uporabljajo dva letnika zapored. Ko pod srednjo šolo potegnemo črto tako v štirih letih za učbenike, zvezke, pisala in ostale nujne potrebščine starši dijakov namenijo krepko preko 1200 evrov.

Šola niso samo zvezki

Razmeroma velik strošek so tudi šolske malice. Po v Sloveniji veljavni zakonodaji imamo sicer zadnjih nekaj let končno urejeno področje prehrane tudi za srednješolce, kar pomeni, da morajo cenovno dostopno in tudi zdravo prehrano zagotoviti šole. Del staršev in dijakov je sicer upravičen do subvencije šolske prehrane, a so kriteriji postavljeni tako visoko, da povprečna slovenska družina prag presega, zato je v našem izračunu ne bomo upoštevali. V trenutku pisanja te zgodbe je cena šolske malice, ki jo določa Ministrstvo za izobraževanje, 2,42 evra na dan. V šolskem letu dijaki šolo obiskujejo približno 180 dni, kar pomeni, da je strošek šolske malice na leto dobrih 435 evrov, v štirih letih se tako za šolsko prehrano nabere nekaj več kot 1740 evrov stroškov, da dijaki med šolskim letom niso lačni.

Poleg prehrane in šolskih potrebščin srednja šola prinese še nekatere druge stroške. V povprečju dijaki na leto opravijo tudi dve strokovni ekskurziji na letnik. Po podatkih več šol je prispevek staršev za te ekskurzije – če gre za enodnevne ekskurzije v Sloveniji – okoli 15 evrov. To pomeni, da se jih v štirih letih nabere za 120 evrov.

Strošek transporta v in iz šole je bistveno odvisen od kraja bivanja in ga je izjemno težko oceniti. Zaradi tega v našem primeru stroškov primestnega prometa ne bomo upoštevali, kot strošek pa bomo šteli mesečno vozovnico za mestni promet. V Ljubljani ta znaša 20 evrov, kar v štirih letih znaša 800 evrov.

V četrtem letniku razmeroma velik zalogaj predstavljajo tudi maturantski ples in maturantski izlet. Maturantski ples zadnja leta predstavlja vedno večji strošek. Prvi del stroškov so vstopnine na ples, ki po Sloveniji sicer izrazito nihajo. Ponekod vstopnina z večerjo za eno osebo (brez pijače) stane vsega 20 evrov, spet v Ljubljani nekatere šole za vstopnino s hrano in omejeno količino pijače dijakom zaračunajo tudi 60 evrov. Mi smo za izračun uporabili povprečje 25 evrov in upoštevali, da dijaki običajno na maturantski ples povabijo 6 ljudi. To pomeni, da so stroški vstopnin na maturantski ples 150 evrov. Še pred plesom so potrebne plesne vaje. Te v povprečju pomenijo dodanih 40 evrov stroškov, če konkurence v kraju ni, lahko strošek poskoči tudi preko 60 evrov za 16 plesnih vaj. Svojevrsten strošek so tudi oblačila za maturantski ples, kjer se cene oblačil priznanih oblikovalcev v kompletu s čevlji lahko približajo tudi evrskemu tisočaku. Po pregledu predvsem forumov, na katerih mnenja izmenjujejo starši in takšnih, kjer razpravljajo dijaki, ocenili, da je strošek oprave v povprečju 250 evrov, še dodatnih 30 evrov pa je treba nameniti za urejanje pričeske, nohtov in ličenje. 30 evrov smo pripisali, ker upoštevamo samo polovico stroška. Pri fantih tega namreč ni. Pod črto tako maturantski ples starše maturanta stane nekaj manj kot 450 evrov, pri čemer nismo upoštevali tudi stroškov, ki jih imajo denimo z nakupom oblačil zase, transportom in podobno.

Pri maturantskih izletih je ponudba na trgu vedno bolj pestra, trenutno najbolj vroča destinacija za srednješolce pa so še vedno grški otoki. Strošek takšnega maturantskega izleta je v največji meri odvisen od tega, kakšno storitev turistične agencije ponujajo dijakom. Mi smo za naš izračun izbrali 7-dnevni paket, v katerega je vključen transport z ladjo v obe smeri ter nočitev z zajtrkom. Cena takšnega paketa je 370 evrov. K temu je treba prišteti še dodatne stroške za večerjo oziroma kosilo ter pijačo, tako da se strošek maturantskega izleta brez težav povzpne na okroglih 600 evrov. Če k temu dodamo še 100 evrov žepnine je skupen strošek maturantskega izleta 700 evrov.

Če ne gre vse po načrtih

Srednja šola za mladostnike običajno predstavlja resnejši zalogaj, kot osnovna šola, zato so potrebna tudi dodatna izobraževanja. Mi smo ocenili, da bi našemu povprečnemu dijaku starši v štirih letih namenili dva jezikovna tečaja, s katerimi bi dopolnjeval svoje znanje. Konkretno s tečaji konverzacije, kjer so dijaki izpostavljeni tujemu jeziku in ga na ta način lažje sprejemajo tudi v šoli. Takšni tečaji običajno trajajo dobršen del šolskega leta, njihov strošek pa je v povprečju 350 evrov – za dva torej 700 evrov.

Dijaki občasno potrebujejo tudi inštrukcije za lažje razumevanje določenih šolskih predmetov. V naši oceni smo predvideli, da bi vsako leto potreboval 5 ur takšne obšolske pomoči. Cene inštrukcij prav tako variirajo glede na regijo, v povprečju pa je za šolsko uro potrebno plačati 12 evrov. To v štirih letih nanese okroglih 240 evrov.

Eden od skritih stroškov so lahko tudi stroški zdravljenja in zdravil. Čeprav so mladostniki praviloma osnovno in dopolnilno zavarovani, del stroškov zdravljenja še vedno nosijo tudi starši. Tako smo ocenili, da dijak dvakrat letno zboli za lažjim prehladom, ki jih zdravimo pretežno s samoplačniškimi zdravili, enkrat v štirih letih pa mora na dodatno terapevtsko zdravljenje ob resnejši poškodbi, denimo zlomu kosti. Takšno dodatno terapevtsko zdravljenje je namreč pogosto samoplačniško. Po našem izračunu tako stroški zdravljenj v štirih letih okoli 430 evrov.

Niso vse kavbojke »kavbojke«

Pri srednješolcih je nekoliko več stroškov povezanih tudi z oblačili. V primerjavi z osnovnošolci, kjer je največji izziv zagotovo hitra rast, je pri srednješolcih največji izziv njihov vedno bolj izoblikovan okus za oblačenje ter pritisk okolja pri izbiri blagovnih znamk. Pri našem izračunu stroškov oblačil smo upoštevali izračune Statističnega urada Republike Slovenije, ki porabo za oblačila družinskega člana ocenjuje na 335,70 evra na leto. Po pogovoru s poznavalci smo to oceno povečali za 30 odstotkov, saj je čas trajanja oblačil pri mladostnikih krajši od časa trajanja oblačil pri odraslih osebah. Po naših ocenah tako oblačila za srednješolca v štirih letih nanesejo 1745 evrov. V to so vključeni tudi morebitni stroški za posebne kose oblačil, denimo poseben tekstil za športne aktivnosti.

Prav tako smo podatke Statističnega urada uporabili za izračun povprečnih stroškov hrane. Mladostniki v srednješolskem obdobju že veljajo za odraslo osebo, tako da je po njihovih podatkih povprečni letni strošek gospodinjstev za hrano na gospodinjskega člana 984 evrov na leto – skupaj slabih 4000 evrov.

Glede osebne nege srednješolci posebnih dodatnih stroškov nimajo, tako da lahko za izračun znova uporabimo podatke Statističnega urada. V štirih letih bi za šampone, zobne ščetke, zobne paste, dezodorante in denimo tudi stroške storitev (frizerji) namenili skupaj nekaj več kot 500 evrov.

Imejmo se dobro

Srednješolski generaciji se, to smo izkusili tudi sami, v življenju poleg šole začenjajo dogajati tudi druge reči. Veliko mladih pri 15 ali 16 letih ob vikendih že skoraj redno hodi na zabave, v kino ali na koncerte. In tudi to za starše predstavlja strošek. Ocenili smo, da se mladi v srednji šoli v povprečju enkrat mesečno odpravijo na zabavo in dvakrat leto odpravijo na koncert ali drugo zabavno prireditev. Pri pregledu povprečnih cen takšnih storitev smo izračunali, da v štirih letih za to v grobem zapravijo okoli 1000 evrov. To pomeni enkrat mesečno pico in pijačo s prijatelji ter obisk koncerta, ki v povprečju stane 25 evrov.

Večina mladih v tem obdobju tudi že postane spolno aktivnih. Po podatkih Združenja za adolescenčno ginekologijo je povprečna starost mladih pri prvem spolnem odnosu 15,1 leta za fante in 14,8 za dekleta. To pomeni, da so spolno aktivni že tri letnike srednje šole. V povprečju imajo spolno aktivni odnose dvakrat tedensko, večina pa jih kot kontracepcijo uporablja kondome. Zavojček 10 kondomov v povprečju stane 8 evrov, kar v grobem zadošča za mesec dni. V vsej srednješolski dobi torej za kontracepcijo lahko računajo na slabih 300 evrov dodatnih stroškov.

Povprečna slovenska družina se po podatkih Statističnega urada na počitnice odpravi enkrat letno za dopust pa porabi 170 evrov na osebo. Ker ta podatek vključuje povprečje v Sloveniji vključuje tudi podatek za tiste posameznike, ki na dopust sploh ne gredo, zato bomo za izračun stroškov počitnic uporabili naš izračun. Predvideli bomo, da se družina enkrat letno odpravi na morje na Hrvaško, kjer strošek 7-dnevnega aranžmaja v poletni sezoni predstavlja 350 evrov na osebo. Mladi v tem obdobju pogosto tudi ne potujejo več na počitnice s svojimi starši, temveč se nanje odpravijo sami, pogosto s prijatelji. Običajno kampirajo, kar je cenovno sicer ugodneje od zgoraj zapisanega aranžmaja, a veliko denarja zapravijo za zabavo, tako da bomo tudi za dve leti (tretji in četrti letnik) uporabili enak podatek – 350 evrov.

Skriti stroški, ki lahko nanesejo

Prav vsi mladi danes že imajo svoje mobilne telefone, z njimi povezani stroški, čeprav vedno nižji, pa še vedno niso zanemarljivi in na dolgi rok lahko nanesejo razmeroma velike vsote denarja. Pri našem izračunu smo upoštevali, da mladi mobilni telefon menjajo vsaka dva leta, ko jim poteče vezava pri mobilnem operaterju, pri nakupu pa se odločijo za subvencioniran telefon višjega srednjega razreda. Ti pri operaterjih s subvencijo stanejo okoli 250 evrov.

Cene mesečnih paketov so sicer od operaterja do operaterja različne, mladi pa danes večinoma uporabljajo posebej zanje prilagojene pakete, ki vključujejo predvsem večjo količino vključenih prenesenih podatkov in manj klicev oziroma SMS sporočil. Pri vseh operaterjih sicer ponujajo takšne pakete, v povprečju pa je njihova cena 23 evrov. Pod črto tako mobilna telefonija v vsem srednješolskem obdobju starše oziroma mladostnike stane kar 1600 evrov. Drugih komunikacijskih stroškov (dostop do interneta doma) ne bomo prištevali, saj je to običajno strošek gospodinjstva, ne glede na to, ali v njem biva mladostnik ali ne.

Vedno bolj so mladi tudi v srednji šoli odvisni tudi od dela na osebnem računalniku, čas, ko smo lahko doma imeli en skupen hišni računalnik, ki so si ga med seboj delili člani gospodinjstva, pa je že zdavnaj mimo. Ker je amortizacijska doba (čas trajanja) osebnih računalnikov običajno 5 let smo zato v naš izračun dodali zgolj nakup enega osebnega računalnika, saj smo prepričani, da ta lahko zadošča za celotno srednješolsko pot mladostnika. Pri cenah smo upoštevali, da potrebujemo dovolj zmogljiv računalnik, ki mora zdržati razmeroma dolgo obdobje, obenem pa mora biti dovolj dostopen širšemu krogu ljudi. Ocenili smo, da je tak računalnik mogoče kupiti za 700 evrov, stroški vzdrževanja, nakupa dodatne opreme ali potrošnega materiala (tiskalnik in podobno) pa bi v štirih letih nanesli še dodatnih 150 evrov.

Pod črto – 4400 na leto

Ko vse zgoraj zapisane stroške seštejemo je končna številka za štiriletno obdobje dobrih 17500 evrov, kar v povprečju pomeni nekaj manj kot 4400 evrov na leto oziroma slabih 370 evrov na mesec. To je več kot tretjina povprečne neto plače v Sloveniji za pokrivanje stroškov, ki jih imajo starši z mladostnikom med 14 in 18 letom starosti, ko obiskuje sicer brezplačno srednjo šolo.