Podrobnosti s sojenja: vloga ruskih vohunov pomembnejša, kot smo mislili

Še do nedavnega sta ruska vohuna na ljubljanskem sodišču kategorično krivdo zanikala, nato pa je v sredo odjeknila novica, da sta na tajnem sojenju pred okrožnim sodiščem v Ljubljani krivdo priznala. Zakaj sta Rusa praktično čez noč ploščo obrnila za 180 stopinj?

Po naših neuradnih informacijah, naj bi navodilo prišlo z ruske ambasade v Ljubljani. Priznanje krivde naj bi bilo namreč del dogovora, da sta se lahko ruska vohuna v Sloveniji vključila v izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo, ki naj bi bila največja izmenjava po hladni vojni. Sodnik se je moral tako med sodnimi počitnicami izredno vrniti v sodne prostore.

Sodišče jima je izreklo enotno kazen po eno leto in sedem mesecev zapora, v katero sta všteta tudi čas pridržanja ter čas, ki sta ga prestala v priporu.

In kakšna je bila njuna vloga v Sloveniji? Mrežo ruskih vohunov v Sloveniji naj bi sicer obsojena gradila več kot 10 let, njuna krinka pa naj bi stala več milijonov evrov. Več let po namestitvi v Sloveniji sta ostala speča, nato pa so ju agentje aktivirali v času vojne v Ukrajini.

Kot smo poročali v sredo, je časnik Wall Street Journal poročal, da je bila tarča njunega vohunjenja v Sloveniji Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani nedaleč od njune hiše. Slovenijo pa da sta uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, ki sta jim prenašala ukaze iz Moskve.

Vendar pa njuna funkcija ni bila le logistična. S svojim delovanjem naj bi namreč skušala streti javnomnenjsko podporo vojaški zvezi Nato, skrbela pa naj bi tudi za širjenje ruskega narativa in dezinformacij. Končni cilj pa? Izstop Slovenije iz Nata. Slovenijo so namreč smatrali za šibko točko te vojaške zveze.

V sojenju sicer Rusa po naših informacijah nista imela vsebinske obrambe in bi bila naposled najverjetneje spoznana za kriva. Edino rešilno bilko naj bi njuna obramba videla v politični aferi domnevne prestavitev njune aretacije in političnem sporu med notranjo ministrico Tatjano Bobnar, bivšim v. d. generalnega direktorja Policije Boštjanom Lindavom in predsednikom vlade.