Ko so že pri osnovnošolcih vrednote lepe obleke, denar, dober avto ...

Žalostno je, da veliko mladih danes tako živi in tako razmišlja. Seveda ne končajo vsi v Prevzgojnem domu Radeče. Marsikateri dobi potreben denar kar od staršev, ki iz noči v noč upajo, da bo to zadnja noč, ko bodo preganjali nespečnost in trepetali, v kakšnem stanju se bo njihov potomec ali potomka vrnil domov. In ki nestrpno čakajo tisto jutro, ki bo njihove otroke streznilo in jih zbudilo v življenje, kjer bodo delovni, odgovorni, kjer bodo ravnali tako, kot so jih starši učili. 

Zdi se, kot bi gledala kakšen odlomek iz filma od znanega Tarantina. Tako mi je mladenič opisoval, kakšno življenje je imel. Živel je sicer z mamo, ki se je trudila in ga skušala usmerjati na pravo pot, a pravi, da je pogrešal očetovo roko. Da mame ni prav resno jemal.  "Začel sem s travo, bil sem star 13 let. In že tedaj, če nisem imel za joint, da si zmotam ... sem že začel s tatvinami, samo da bi prišel do potrebnega zvitka. Nabralo se je veliko vlomov že tedaj," mi zaupa, a ko ga vprašam, koliko jih je bilo skupaj, mi številke noče izdati. 

Pove le, da so ga v desetih primerih dobili. Morda noče izdati vsega  zato, ker v veliko primerih dejanja verjetno še niso zastarala. In seveda si ne bo z nastopom na televiziji pridelal še kakšne nove kazni ali podaljška bivanja v prevzgojnem domu, kjer zadržijo mlade lahko od enega do treh let. 

Imel pa je komaj 15 let, ko je v rokah že držal pravo pištolo s pravimi naboji in planil v neko trafiko ter od prodajalke zahteval denar. "Takrat še nisem trezno razmišljal, veste," mi pove, ko mu predočim, da bi se lahko zelo tragično končalo, če bi sprožil, lahko tudi po nesreči. 

Kakšne vrednote imajo mladostniki, ki prestopijo lepa lesena vrata stare graščine? "Predvsem, kako čim bolje živeti na tuj račun. Kako jo dobro odnesti, se pravi ne biti odgovoren za karkoli. Ter kako postaviti druge v položaj, da se jih bodo bali, da se jim bodo umikali ali celo zanje delali," je za Svet na kanalu A povedala direktorica Prevzgojnega doma Radeče Viktorija Erpič. 

Vodja Oddelka za vzgojo Vanja Počivalšek pa dodala, da so to mladostniki, ki jim delo ne pomeni vrednote. "Menimo in jih k temu usmerjamo, da sami spoznajo, česa so sposobni, kaj zmorejo in kaj bi lahko počeli po odpustu iz zavoda," je optimistično povedala Počivalškova, ki v Radečah pogosto dvigne telefon obupanim staršem zunaj zavoda, ker so se znašli v nemogočem položaju, ko se bojijo lastnih otrok, ker jih več ne obvladajo.

"Sprašujejo nas, kako naj postopajo s svojim otrokom. Povejo jasno, moj otrok je v stiski, jaz sem v stiski, ne vem, kaj narediti, je težaven, ne morem ga krotiti, drži mi nož na vratu, bojim se ga," me presune vodja Oddelka za vzgojo v zavodu, ki pove, da je otrok tako ravnal, ker mu mama ni hotela dati mobilnega telefona. 

Več pa v današnji oddaji Svet na Kanalu A.