Ko se vozi z vlakom, Angleži zmagujejo

Britansko ministrstvo za obrambo je bilo tisto, ki je sprejelo odločitev, da na prestižno kraljevo akademijo Sandhurst sprejme slovensko vojakinjo, poročnico Greto Tomšič, ki je tam pokazala izjemne rezultate in se domov vrnila kot prva slovenska vojakinja z diplomo iz Sandhursta v žepu. Da je biti izbran velika čast, diplomirati tam pa izjemen dosežek, je pojasnila britanska veleposlanica Tiffany Sadler, s katero smo se pogovarjali, tik preden je zapustila Slovenijo.

Poročnica Greta Tomšič je lep primer britansko-slovenskega sodelovanja, kjer imata, kot ste rekli, koristi obe strani. Kako pa je Velika Britanija sicer zadovoljna z bilateralnim sodelovanjem s Slovenijo na področju obrambe? 

Zelo. Tukaj sem že štiri leta in tisto, kar me je še posebej presenetilo, je širok razpon naših odnosov na obrambnem področju. Poleg tega, da se naše sile urijo skupaj na vojaških vajah, sploh v gorskem bojevanju, in sodelujejo na mednarodnih misijah, si izmenjujejo poglede in ideje o npr. strateški komunikaciji, kar predstavlja določen izziv oboroženim silam po vsem svetu. Poleg tega sodelujejo pri vojaških doktrinah, kot je na primer učenje streljanja, pogovarjajo se celo o šolanju vojaških psov. Na to mislim, ko omenjam širino in razpon našega sodelovanja. Potem je tukaj še tisto, kar vidi javnost – vsako leto praznujemo dan slovensko-britanskega prijateljstva, ki smo ga začeli že s predsednikom Pahorjem, nadaljevali pa s predsednico Pirc Musarjevo, in slavi prijateljstvo med našima državama, predvsem pa, ker spominja na dogodke iz druge svetovne vojne, slavi naš odnos na področju obrambe. Lani smo ta dan praznovali le nekaj dni po kronanju našega kralja in letalska akrobatska skupina Red Arrows je preletela slovensko nebo, da bi to obeležila. In seveda, zgodovinsko gledano, so se med drugo svetovno vojno naši zavezniki in partizani borili skupaj. Torej je naš odnos na področju obrambe izjemno bogat in večplasten, v tem času pa tudi zelo pomemben. Če pogledate samo, kaj se dogaja v Ukrajini, in geopolitične izzive, s katerimi se soočamo, moramo sodelovati. Naši odnosi še nikoli niso bili tako pomembni. 

Ali pri tem sodelovanju morda še vidite kje prostor za izboljšave? In če da, kakšne bi te lahko bile?

Prav ta teden v Washingtonu poteka vrh Nata, kjer države članice govorijo o tem, kako bi morali zavezniki sodelovati pri spopadanju z grožnjami, s katerimi se soočamo. To je priložnost, da še naprej krepimo naše odnose na vseh področjih varnosti in zlasti obrambe. Nato letos praznuje 75 let, Slovenija pa 20 let vstopa vanj. Zagotovo lahko skupaj storimo še več, saj smo v Natu enako misleči zavezniki. 

Zakaj menite, da je sodelovanje v Natu tako pomembno za Evropo, za naši državi?

To, kar smo videli pri Putinovi agresiji v Ukrajini, je opomin vsem nam, da načina, kako živimo in svoboščin, ki jih uživamo, ne smemo jemati za samoumevne. Stopiti moramo skupaj in biti enotni, kar tudi počnemo. Mislim, da je to tisto, kar predstavlja Nato. Je obrambno zavezništvo, zavezništvo varnosti in tudi vrednot. Gre za zaveznike, ki se skupaj borijo za tisto, v kar verjamejo. 

Omenili ste Ukrajino. Vemo, da je Velika Britanija močno naklonjena njeni podpori, tako finančni kot vojaški. Zakaj menite, da je to dobro? 

Po mojem mnenju je podpora Ukrajini stvar humanosti, ko je treba braniti varnost ljudi. Pravkar smo na naših televizijskih zaslonih lahko gledali prizore napada na otroško bolnišnico. V osnovi pa gre za to, da Putina ustavimo na njegovi poti in mu preprečimo, da napada suvereno državo. Tako Velika Britanija kot Nato podpirata Ukrajino in Putinu sporočata, da tega ne sme početi. 

Kaj pa priznanje Palestine kot neodvisne države? Združeno kraljestvo tega še ni storilo. Kakšno je vaše mnenje o tem? 

Na volitvah smo pravkar dobili novo vlado. Njeno stališče glede Gaze in vsega, kar se tam dogaja, je najprej prepoznati strašne človeške tragedije, ki jih gledamo na naših televizijskih zaslonih. V Gazo spraviti čim več pomoči in osvoboditi talce. Doseči moramo takojšnjo prekinitev ognja, dolgoročno pa si moramo prizadevati za rešitev "dve državi" (two state solution, op. a.). Ta izguba človeških življenj je grozna za vse nas. 

Res je, na Otoku so se po 14 letih konservativne vlade ljudje odločili za izvolitev laburističnega premierja, njegova stranka pa je v parlamentu prejela tudi absolutno večino. Kaj mislite, da bo to prineslo? 

Zagotovo gre za veliko spremembo po 14 letih in spremembe bodo. Naša nova vlada je jasna glede nekaterih stvari, ki jih želi narediti. Želi spodbuditi gospodarsko rast. Želi se lotiti vprašanj, ki so pomembna za ljudi, kot sta zdravje in izobraževanje. Podnebje želi znova postaviti v prvi plan in se približati neto ničelni vrednosti. In nekaj, kar je izjemno pomembno za nas tukaj v Sloveniji – okrepiti želi odnose z Evropo. Ena prednostnih nalog bo razviti varnostni pakt med Združenim kraljestvom in EU. Želimo si, da bi bil dogovor zelo širok, da bi vključeval obrambna vprašanja, pa tudi odgovor na strateške izzive, ki bodo prisotni na področju varnosti, vključno s podnebnimi spremembami, kibernetskimi grožnjami in načinom, kako sodelujemo pri reševanju le-teh. Nova vlada želi nadaljevati z zelenim prehodom in želi videti, da se soočamo z globalnimi varnostnimi vprašanji. Stališča o Ukrajini, regionalni varnosti in zavezanost Natu absolutno ostajajo.

Pa mislite, da jim bo uspelo vse, kar so si zadali? 

Mislim, da je bila nova vlada zelo jasna, da se bo soočila s številnimi izzivi. Mednarodno okolje je trenutno resnično zahtevno in negotovo. Živimo v času, ko ljudje po vsem svetu hočejo videti odziv svojih vlad in želijo spremembe. Naša nova vlada je bila popolnoma jasna, da bodo pred njo izzivi, ampak jih sprejema. Zavezana je k izboljšanju življenj ljudi in tesnejšemu sodelovanju z mednarodnimi partnerji, kot je Slovenija. 

Pripovedujte mi o vašem času tukaj. V Ljubljano ste za veleposlanico prišli ravno v času covidne krize. Kje ste bili prej, kako je potekal ta prihod in s čim vse ste se v svojem mandatu ukvarjali? 

Tik, preden sem prišla sem, sem bila v Veliki Britaniji, kjer sem se učila slovenščine (smeh). Kot diplomatka sem že prej delala v Jangonu in Tbilisiju, v Slovenijo pa sem prišla, kot pravite, v času covida, kar je bilo kar zahtevno obdobje. Kmalu po mojem prihodu sta Združeno kraljestvo in EU podpisala sporazum o trgovini in sodelovanju. To je bila ena prvih stvari, ki se je zgodila, ko sem prišla. Potem smo vstopili v leto 2021, ko je Slovenija predsedovala EU, istočasno pa je Združeno kraljestvo gostilo COP26, vrh ZN o podnebnih spremembah. To je bil čas, ko sta naši državi tesno sodelovali. Leta 2022 se je nato zgodila ruska invazija na Ukrajino in to razmerje je zasvetilo v novi luči. V mojih štirih letih tukaj je na žalost umrla kraljica Elizabeta II. Potem pa smo dobili novega kralja in v Slovenijo so prišli Red arrowsi. Ogromno stvari se je zgodilo. Bilo je zelo naporno, vendar sem ponosna na to, kar smo na veleposlaništvu dosegli. Če naštejem samo nekaj stvari – osvežili smo dvostranske odnose, vzpostavili smo "Valvazorjev dialog" o bilateralnem sodelovanju, ki je osnova na podlagi Skupne izjava o nameri za krepitev dvostranskih odnosov med Republiko Slovenijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska. Govorili sva že o našem sodelovanju na področju obrambe. Zgradili smo nove povezave v znanosti in izobraževanju. Trgovina med našima državama je narasla za 43 odstotkov, odkar sem tukaj. Nekaj od tega je seveda posledica okrevanja po covidu, vendar je zdaj tudi veliko več priložnosti. Veliko se je dogajalo. Ta štiri leta so bila naporna, a čudovita. Veliko smo zgradili skupaj in vse to bom predala svoji naslednici, ki pride avgusta, da bo to še nadgrajevala. Z našo novo vlado mislim, da je prihodnost dvostranskih odnosov zelo svetla.

Boste svoji naslednici Victorii Harrison dali kakšen nasvet? 

Rekla ji bom, naj uživa, kot sem uživala jaz. Naj se pogovarja z najrazličnejšimi ljudmi in naj poskrbi, da vidi Slovenijo iz veliko različnih perspektiv. To je vedno pomembna stvar, ki jo morate storiti kot veleposlanik v smislu odnosov. In spodbujala jo bom k uporabi njene slovenščine, ki je veliko boljša od moje (smeh).

No, učenje slovenščine, sploh za tujca, res ni lahko. Kaj vam je predstavljalo največ težav, dvojina?

Sploh ne! To konceptualno lahko razumem. Najtežji so mi skloni – rodilnik, dajalnik, tožilnik! Imaš tabele s šestimi skloni, ki se jih moraš naučiti. Vi se jih učite že kot otroci, pri nas tujcih gre to počasneje. Potem so tu še ednina, dvojina, množina. Slovnica je precej težavna. Vendar sem kljub temu uživala v učenju. Rada se učim tuje jezike, ker mislim, da potem bolje razumeš ljudi. Svoje delo opravljaš bolje, če dejansko razumeš lokalni jezik.

Kaj pa vam bo najbolj ostalo v spominu glede Slovenije?

Zapomnila si bom veliko stvari. Čudovito pokrajino in naravo. Pa gore. Splezala sem na Triglav! Tja smo se pred COP26, ko smo govorili o podnebnih spremembah, povzpeli pogledat ledenik. Zapomnila si bom vašo kulturo, glasbo, umetnost. Všeč mi je vaš Prešernov dan! To je čudovit način praznovanja kulture. In mislim, da si bom najbolj zapomnila ljudi, ki sem jih spoznala. Toliko čudovitih ljudi! Prejšnji teden smo tukaj priredili manjšo slovesnost, ko smo tej hiši (rezidenca, op. a), ki se je nekoč imenovala Vila Kredarica, vrnili prvotno ime. Prišlo je nekaj vaših čudovitih alpinistov, ki sem jih spoznala in jih zelo spoštujem. Spoznala sem planince, čebelarje, domačine v Gornjem Suhorju, kjer smo utrjevali britansko-slovensko prijateljstvo. Spoznala sem toliko čudovitih ljudi na področju podjetništva, znanosti, izobraževanja, pa mladih, izjemno nadarjenih ljudi. Zagotovo si bom Slovenijo najbolj zapomnila po ljudeh.

Kakšni pa so vaši načrti za naprej?

Vračam se v London. Jutri zvečer bom iz Ljubljane odpotovala z vlakom, ravno med nogometno tekmo med Anglijo in Nizozemsko. Zadnjič, ko sem se peljala z vlakom in je angleška nogometna reprezentanca sodelovala na Euru, je Anglija zmagala. To je bil ženski Euro. Upam, da jim bo tudi tokrat moja pot z vlakom prinesla srečo (smeh). (op. a. – intervju je bil posnet v torek)

Vračam se torej v London, kjer bom prevzela vodenje oddelka, pristojnega za Srednjo in Južno Afriko. Gre za 15 držav, v katerih ima Združeno kraljestvo veleposlaništvo ali urad. Prav tako bom posebna odposlanka za območje afriških Velikih jezer, kar bo precejšnja sprememba od Slovenije. Pred menoj so torej zelo različni, a zelo razburljivi izzivi, ki se jih veselim.

Mislite, da se boste še kdaj vrnili k nam? 

Seveda! Še nekaj gora je, ki jih moram preplezati v Sloveniji in zbrati žige za v knjižico (smeh).