Ko se 'utrga' oblak. Kako in zakaj nastajajo močni nalivi?

Za nalive in točo je značilno, da nastajajo ob močnem dviganju toplega in vlažnega zraka, kar lahko poteka na več načinov. Dviganje zraka je običajno najbolj izrazito ob nevihtah, ki so najpogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. Nevihtna aktivnost se ravno v mesecu maju močno okrepi, doseže svoj vrh v juniju ali juliju, nato pa počasi usahne. Glavni pogoj za nastanek neviht je nestabilna zračna masa. Takšne razmere se največkrat pojavijo ob dnevnem pregrevanju spodnjih plasti ozračja, medtem ko je višje še hladno. Toplejši zrak, ki je lažji, se zaradi vzgona začne dvigati. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, ki mu pravimo vzgornik in v njem lahko hitrost dosega tudi do 150 kilometrov na uro. Ob dvigu se zrak razteza in ohlaja, kar privede do nastanka oblaka. V močno nestabilnem ozračju se bo dviganje nadaljevalo vse do višine okoli 12 kilometrov, kjer se bo oblak nato razlezel v nakovalo.

Proces je poznan kot konvekcija, pri kateri igra ključno vlogo razlika v temperaturi. Hitreje, ko se temperatura znižuje z višino, bolj je ozračje nestabilno in burnejše vremensko dogajanje lahko pričakujemo. V močno nestabilnem ozračju se poleg nalivov pojavlja tudi toča. Ta je žal klestila v sredo na severovzhodu države in povzročila ogromno škode. V primeru, da temperatura z višino le počasi pada ali se celo zvišuje, pa govorimo o stabilnem ozračju in takrat neviht ne bo.

Plohe in nevihte težko napovedljive

Za plohe in nevihte je značilna velika časovna in prostorska spremenljivost, zaradi česar so težko napovedljive. Običajno trajajo le kratek čas in se pojavljajo na manjših območjih. V vremenskih napovedih zato podajamo le verjetnost, da bo do nevihte prišlo. Opredelimo  lahko območje, na katerem so nevihte bolj verjetne, žal pa ne moremo napovedati točne lokacije njenega nastanka. Ob nevihtah lahko v kratkem času lokalno pade tudi več kot 50 ali celo 100 litrov padavin na kvadratni meter, kar je skoraj toliko, kot jih običajno pade v celem mesecu skupaj. Ob kratkih in intenzivnih nalivih se voda ne vpije v zemljo, temveč odteče po površju, kar lahko privede do nastanka hudourniških poplav in zemeljskih plazov.

Dviganje zraka v ciklonih

Dviganje zraka poteka tudi ob ciklonih, to je območjih nizkega zračnega tlaka. Ciklonalne padavine so lahko dolgotrajnejše, a na srečo ne tako intenzivne kot pri nevihtah. Večina padavin v ciklonu je zbrana ob frontah, še posebej ob bolj strmi hladni fronti. Takrat lahko na stiku dveh temperaturno zelo različnih zračnih mas v toplejšem del leta nastajajo mogočni nevihtni oblaki, ki se lahko povežejo v t.i. nevihtno linijo. Nevihte in nalivi lahko tako zajamejo večje območje in od hitrosti premikanja fronte je odvisen čas trajanja padavin. V primeru, da fronta na nekem območju skoraj miruje, lahko padavine in nalivi vztrajajo tudi več kot 12 ur.

Orografske padavine

K dodatni krepitvi padavin veliko pripomore tudi orografija oziroma razgibano površje. Ob narivanju na gorske pregrade prihaja do prisilnega dviga zračne mase, kar ima za posledico še dodatno izločanje vodne pare v obliki oblačnih kapljic in padavine se ob tem še dodatno okrepijo. Območje alpsko-dinarske pregrade med Julijskimi Alpami in Snežnikom velja za najbolj namočeno območje v Sloveniji, kar je posledica pogostega dotoka vlažne in sorazmerno tople zračne mase iznad Jadranskega morja in Sredozemlja. Zaradi toplejšega morja in posledično več vlage v zraku so orografske padavine jeseni precej bolj intenzivne kot pozimi ali pa spomladi.

Trenutna situacija

Najintenzivnejše padavine dobimo, ko se združi več zgoraj opisanih dejavnikov. Na vreme pri nas v teh dneh vpliva sredozemski ciklon. Padavine k nam prihajajo iznad Sredozemskega morja. Vzdolž Jadrana piha močan jugo, zaradi česar se proti severnemu Jadranu ter našim krajem stekajo ogromne količine vlage. Zaradi dotoka vlažnega zraka z juga, bližine vremenske fronte in razmeroma visokih temperatur je ozračje pri nas in v naših sosednjih pokrajinah zelo nestabilno s pogostimi krajevnimi padavinami in nevihtami, ki jih spremljajo močnejši nalivi in ponekod žal tudi toča. Ponoči se območja s padavinami sicer skrčijo, čez dan pa se zaradi vpliva sonca padavine spet razširijo in okrepijo.

Intenzivnejše padavine so značilne za toplejši del leta, ko lahko ozračje sprejme precej več vodne pare kot pozimi. Zgornja meja vodne pare, ki jo zrak še lahko sprejme, je torej močno odvisna od temperature. En kubični meter zraka lahko tako pri temperaturi 0 stopinj Celzija vsebuje največ 5 gramov vodne pare, pri temperaturi 15 stopinj Celzija 13 gramov, pri 25 stopinjah Celzija pa že 23 gramov.

Slovenski padavinski rekordi

In še nekaj o slovenskih padavinskih rekordih. Na Lisci je pred 19. maja 2009 v 10 minutah padlo kar 51 litrov dežja, izjemno močno je deževalo tudi avgusta 1988, ko je v Kekcu nad Novo Gorico v pol ure padlo 84, v eni uri pa kar 141 litrov dežja na kvadratni meter. Istega leta dobra dva tedna prej, pa je močan naliv prizadel Bovec, ko je v 6 urah padlo 275 litrov dežja na kvadratni meter.