Po ocenah znanstvenikov letno na svetu proizvedemo več kot 350 milijonov ton plastike, odpadki se tako povečujejo in negativno vplivajo na krhke ekosisteme. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 50 kilogramov več kot leta 2011.
V boju proti negativnim vplivom na naše okolje pomembno prispeva evropska zakonodaja, ki podjetja spodbuja, da že pri ustvarjanju in uporabi embalaže pazijo, da je ta primerna za ponovno uporabo. Več kot polovica vse embalaže je namreč prav iz plastičnih materialov. A vendar obetavnejše trende recikliranja v zadnjih letih bi lahko hitro izničila epidemija covida-19, med katero so zacveteli e-nakupovanje in nakupi hrane v embalaži za enkratno uporabo. Ob cestah, gozdnih poteh in v parkih po novem spet hitro naletimo na zavrženo plastično embalažo za hrano, plastenke, pločevinke. Kako torej do okolju prijaznejšega življenja s plastiko? S pomočjo naprednih tehnologij že obstajajo projekti, ki odpadni plastični embalaži, med drugim tudi zeleni PET embalaži, omogočajo ponovno uporabo. Z novo strategijo in prenovo blagovne znamke Donat se je podjetje Atlantic Droga Kolinska odločilo, da poišče najboljšo rešitev, ob dejstvu da današnji sodobni potrošnik posega po plastični embalaži, ki je bolj priročna in enostavna za uporabo. Skupaj s podjetjem Alpla so začeli uresničevati projekt, sistem popolnega krožnega (do zelenega za zeleno), katerega brez ostalih deležnikov za zbiranje in predelavo ne bi bilo možno izpeljati. Med njimi je tudi Interseroh, ki v sistemu popolnega sistema kroženja plastike iz odrabljene plastenke zagotovi sekundarne surovine za novo PET plastenko. V krožnem gospodarstvu namreč velja, da odpadek ne sme ostati odpadek, ampak je le vir ali surovina za nove izdelke. Ekonomija zaprte zanke tako s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov zmanjšuje količino odpadnih materialov in ohranja naravne vire. Za hitrejši prehod v trajnejšo, pametno družbo je Evropska komisija leta 2015 ambiciozno predlagala, da bi do leta 2025 v Evropski uniji reciklirali najmanj 55 % vse plastične embalaže.
Interseroh, Alpla in Donat kot primeri dobrih praks
Primer dobre prakse je sodelovanje podjetja Interseroh in Alple, ki blagovni znamki Donat pomagata pri uresničevanju popolne zanke, za katero Interseroh zagotovi določene količine odpadne PET zelene plastične embalaže, jo s pomočjo partnerjev reciklira ter tako ustvari novo 100-odstotno reciklirano plastenko. Da bi zagotovili učinkovito gospodarjenje z izdelki in materiali v zanki ter hkrati ohranili njihovo vrednost, morajo pri tem sodelovati vsi deležniki v verigi, tudi trajnostno usmerjeni trgovci in ozaveščeni potrošniki. Kakovost in količina pridobljenih recikliranih surovin je namreč neposredno odvisna od kakovosti dela z izdelkom v vsaki etapi njegovega življenjskega kroga – od nabave in zasnove izdelka do trženja, uporabe in na koncu recikliranja odpadnega materiala.
Interseroh s svojimi partnerji sodeluje pri zapiranju zank za ponovno uporabo plastenke. Začne se z naročilom in nakupom ustreznih odpadnih surovin. V postopku predelave odpadne plastenke reciklerji poskrbijo za ustrezno reciklažo. Zagotavljajo tudi ločevanje po barvah in materialih iz izključno PET plastike, iz katere so tudi plastenke Donat. Zmotno je razmišljanje, da lahko recikliramo samo prozorno plastenko. V Sloveniji smo s tem projektom dokazali, da lahko zanko zapremo tudi v zeleni barvi (zelena za zeleno). V kasnejših fazah proizvodnje novega izdelka oziroma reciklata se najprej naredi mlevec, nato regranulat ter iz njega predforme za pihanje plastenk. Interseroh skupaj z Alplo skozi celoten proces skrbi za čim manjši ogljični odtis.
Če je plastenka res narejena iz 100-odstotno reciklirane plastike, bo imela oznako rPET, kar pomeni regranulat PET.
Medtem ko v Sloveniji še nimamo kapacitet za množično recikliranje odpadne PET embalaže, ponekod po svetu že uvajajo ločeno zbiranje PET embalaže od ostalih gospodinjskih odpadkov, kar nedvomno poveča kakovost odpadne surovine. Predvsem zaradi ostankov hrane obdelava mešane komunalne embalaže iz gospodinjstev še vedno prinaša velike stroške zbiranja, sortiranja in končne predelave. Industrija, proizvajalci in predelovalci plastičnih izdelkov ter javna in zasebna podjetja za ravnanje z odpadki pa nimajo skorajda nikakršnih spodbud za zaokroževanje zaprte zanke.
Kateri so pozitivni učinki zapiranja zanke za uporabljeno plastiko?
S tem procesom nedvomno zmanjšamo porabo primarnih virov, na odlagališčih se kopiči manj odpadkov, z večkratno uporabo pa so materiali za embalažo v učinkovitem sistemu kroženja, kar dodatno spodbuja ekološki način poslovanja in življenja. Pomemben člen zaprte zanke so tudi potrošniki, ki se jih mora nenehno nagovarjati tako k uporabi takšnih izdelkov kot tudi k pravilnemu ravnanju z odpadki, da bodo ti imeli boljšo možnost za kakovostno recikliranje.
Po podatkih evropskega statističnega urada v Sloveniji recikliramo okoli 60 % odpadne plastične embalaže, kar nas uvršča v trajnostni vrh Evropske unije. A pri uradnih podatkih prihaja do precejšnjih odstopanj z dejanskim stanjem zaradi metodologije izračuna stopnje recikliranja, ki izhaja iz podatkov o poročani dani embalaži na trg Republike Slovenije in ne dejansko zbrani embalaži. Tudi ugotovitve projekta ''Plastika naša vsakdanja'' nevladne organizacije Ekologi brez meja kažejo, da pri nas recikliramo le okoli 33 % plastične embalaže.
Pristop podjetja Interseroh kot ponudnika integriranih storitev za napredno krožno ekonomijo torej kaže, da se lahko odločimo za bolj trajnostno uporabo plastike, ki se z našo pomočjo silovito množi tudi v morjih in oceanih. V njih letno konča že več kot 5000 milijard kosov plastike. Sliši se neverjetno, a do leta 2050 bi bilo lahko v oceanih več plastike kot rib. Kot smo videli, so za uspešno zapiranje zanke pomembni prav vsi členi v verigi, od podjetij do posameznikov, ki si skupaj prizadevajo za dolgoročno zmanjševanje novih odpadkov.
Naročnik oglasa je Interseroh.
