Ko novi lastniki prisluhnejo arheologom: odkritja v kleti stare ptujske vojašnice

Po tem, ko se je ptujsko podjetje Intera, d. o. o., odločilo za nakup in obnovo propadajoče stavbe, dela stare vojašnice na Vičavi, v katero bo preselilo svojo dejavnost, so se v kleti nekdanjega oficirskega paviljona od januarja mudili arheologi. Med raziskavami so, kot je v najstarejšem slovenskem mestu tudi mogoče pričakovati, naleteli na številne arheološke ostaline.

Prenova stavbe poteka v sodelovanju s konservatorji mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), raziskave pa izvajajo arheologi zavoda Skupina STIK pod konservatorskim nadzorom Andreja Magdiča.

Kot pojasnjujejo na spletni strani zavoda, so se investitorji temeljite in kompleksne prenove dotrajane stavbe, zgrajene leta 1904, lotili z veliko občutka za kulturno dediščino, saj ji nameravajo povrniti nekdanji blišč.

Pod starim tlakom v kleti mogočni temelji rimske monumentalne zgradbe, morda obrambnega stolpa

Med arheološkimi raziskavami, ki potekajo pri vseh zemeljskih izkopih, so arheologi pričakovano naleteli na številne zanimive najdbe oziroma arheološke ostaline. Veličastna stavba na naslovu Vičava 1 namreč leži tik ob mestnem središču rimskodobne Petovione, ki se je razprostirala po današnji Vičavi in Panorami.

Pri izkopu za novo klet stavbe so odkrili zidove in tlake rimskodobnih hiš, ki so tu stale (in bile prenavljane) več kot 400 let, in sicer med 1. in 4. stoletjem našega štetja. Rimljani so po opustitvi mesta za seboj pustili več kot dva metra debele ruševinske plasti, ki so vsebovale ostanke arhitekture in številne predmete za vsakodnevno rabo – odlomke posodja, novce, orodje in nakit.

Najbolj presenetljivo in nepričakovano je bilo po besedah vodje arheološke raziskave Reneja Masaryka odkritje na območju starih kleti, izkopanih že leta 1904 pri gradnji stavbe. Tik pod dotrajanim kletnim tlakom se je namreč pokazal mogočen zid oziroma temelj rimskodobnega objekta, širok več kot dva metra. Gre za vogal neke večje stavbe, mogoče obrambnega stolpa ali kakšne druge monumentalne zgradbe. Zid se sicer nadaljuje zunaj obstoječega objekta na sever in zahod, prav proti arheološkemu parku na Panorami, je dodal za STA.

Dolgoletna raziskovalka Petovione Jana Horvat z Inštituta za arheologijo pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije za znanost in umetnost (ZRC SAZU) je na podlagi preučevanja starejših omemb o arheoloških odkritjih na Ptuju ugotovila, da je o odkritju mogočnih zidov na tem mestu pisal že Viktor Skrabar, ptujski pravnik in eden od pionirjev ptujske arheologije, ki je bil leta 1904 prisoten ob izkopu gradbene jame za obravnavano stavbo.

Že takrat je poleg drugih ostalin opazil in opisal velik zid, visok do dva metra, v katerega so bila vzidana lesena bruna. "Žal je bil zid takrat odstranjen, tako da so imeli arheologi zdaj priložnost dokumentirati le njegove temelje. Prav tako niso več našli omenjenih brun, so pa odkrili sledi lesa opažnih desk, ki so jih uporabili rimskodobni graditelji," pravi Masaryk.

Ti leseni ostanki jim bodo morda pomagali natančneje določiti starost mogočne zgradbe. Ostanke lesa, oglja in drugih organskih materialov je namreč mogoče datirati s tako imenovano radiokarbonsko metodo.

Kot ob tem še dodajajo arheologi, so investitorji prenove tudi ob tem izjemnem odkritju pokazali pozitiven odnos do kulturne dediščine, prisluhnili konservatorjem in prilagodili projekt prenove stavbe na način, ki bo omogočal ohranitev rimskodobnih zidov.

V nadaljevanju projekta bodo namreč morali začeti še arheološke raziskave, s katerimi bo mogoče določiti preostanek tlorisa mogočne rimskodobne zgradbe, ki leži pod zemljo zunaj stavbe stare vojašnice, za kar je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (MK) že izrazilo pripravljenost zagotoviti potrebna finančna sredstva.

Projektanti bodo poskušali veliko odkritje vključiti v projekt prenove in ga na nek način predstaviti javnosti, kar bi, ker so ostanki v neposredni bližini arheološkega parka na Panorami, nedvomno prispevalo k promociji bogate ptujske arheološke dediščine, so še pojasnili v Skupini STIK.

Ptujska Intera nepremičnino kupila že pred časom, dela so se pričela januarja

Nekoč slikovita zgodovinska stavba je sicer zadnja tri desetletja klavrno propadala. Dolgo je zaman iskala nov namen in nekoga, ki bi se spustil v obnovo. Zgradbo in pripadajoče zemljišče je od leta 2014 upravljalo Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ); večkrat so jo skušali prodati, a neuspešno. Junija 2019 pa je nepremičnino kupila družba za informacijsko tehnologijo Intera, d. o. o., katere ustanovitelja, lastnika in zastopnika sta domačina Davorin Gabrovec in Peter Ladič. Stari vojašnici so se odločili vdihniti novo življenje, o čemer je pred časom prvi poročal lokalni spletni portal Ptujinfo.

"Intera je že nekaj let iskala nove prostore, ki bi ji omogočili nadaljnjo rast in razvoj," je konec januarja za omenjeni medij dejal Gabrovec. Razkril je tudi, kakšne načrte imajo z objektom: "Večino stavbe bodo zapolnili poslovni prostori Intere, vanje se bo preselil tudi prvi ptujski coworking prostor Kreativnica, del prostorov pa bo namenjen domačim in tujim tehnološkim podjetjem."

Konec januarja so na več kot tisoč kvadratnih metrih površine pričeli izvajati prva dela. Kot je še povedal Gabrovec, bi bilo njihovemu podjetju sicer gotovo velikokrat lažje, če bi bili locirani v Ljubljani, a so želeli ostati na domačem Ptuju. "Kot družbeno odgovorno podjetje želimo aktivno prispevati k razvoju lokalnega podjetniškega okolja ter ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta," je novinarjem Ptujinfa povedal direktor Intere. Namesto da bi pozidali nova zemljišča, so v situaciji tako videli priložnost, da zgodovinsko stavbo rešijo pred propadom.

Za oživitev propadajoče zgradbe dva milijona evrov

Da želijo ohraniti mogočnost in dušo te hiše, "ki že vsaj sto let označuje mestna vrata na čudoviti zeleni lokaciji med Panoramo in grajskim gričem, obenem pa ji dati vsebino, ki ji bo dajala energijo naslednjih sto let," pa je izpostavil Ladič.

Za pripravo arhitekturne zasnove so izbrali studio Styria arhitektura. Prenova bo predvidoma trajala eno leto, vrednost investicije pa v podjetju ocenjujejo na dva milijona evrov, so še zaupali novinarskim kolegom.