Ko nasprotnika v beg požene le en strel

Zgodovina bojevanja kaže, da se je človek ves čas trudil izboljševati orožje in razvijal je tudi takšno, ki mu omogoča bojevanje na daljavo. Danes poznamo rakete, ki lahko zadenejo cilj na drugem koncu sveta, najbolj uporabno orožje, ki ga človek nosi v rokah in s katerim se lahko bojuje na večji razdalji, pa je ostrostrelska puška.

Prve ostrostrelce smo spoznali v drugi polovici 18. stoletja, ko je britanska vojska služila v Indiji. Tam so v prostem času lovili majhne močvirne ptice sloke. Gre za izredno hitro ptico, ki se lahko v okolju zelo dobro skrije. Britanski vojaki so takrat uporabljali puške kremenjače, s katerimi je bilo sloke zelo težko zadeti. Častniki, ki so jo bili sposobni zadeti, so tako dobili ime "sniper", saj sloko v angleščini imenujejo "snipe".

Uradno so sniperje v vojskah prvič resno imenovali šele ob začetku prve svetovne vojne. Od takrat je to ime dobil vojak, oborožen z ostrostrelno puško in strelnim daljnogledom, gre pa za vojaka, ki lahko strelja na večjih razdaljah iz skritih položajev.

Vendar pa za ostrostrelca ne velja, da je le dober strelec. Gre za prave mojstre taktike vojskovanja, maskiranja, opazovanja, sledenja, zalezovanja in orientacije na terenu.

Začelo se je z lokom

Prvi natančen strelec, ki ga pozna zgodovina, je bil švicarski lokostrelec Peter de Basle, ki je leta 1199 v ramo z izredno natančnim strelom zadel angleškega kralja Richarda I. Ta je pozneje umrl zaradi infekcije. Prvič so bili ostrostrelci v bitki uporabljeni v ameriški državljanski vojni. V bitki pri Gettysburgu leta 1863 sta dva ostrostrelca konfederacijske vojske ubila dva generala, polkovnika, štiri starejše častnike in resno ranila še tretjega generala. Tako je vojska severnih držav potrebovala pomoč topništva, ki je dalj časa brezuspešno obstreljevala položaje konfederacijske vojske.

V burskih vojnah je imela velike težave z natančnimi strelci tudi britanska vojska. Burski vojaki so se v svojih uniformah zelo zlili z domačim okoljem, hkrati pa so bili tudi odlični strelci. Ker so se preživljali z lovom, so bili zelo dobri zalezovalci, streljati pa so znali tudi na zelo dolge razdalje v različnih pogojih. Bili so tako nevarni, da so se britanski vojaki premikali le še ponoči.

Nemški strah in trepet med prvo svetovno vojno

Vse vojske so v prvo svetovno vojno vstopale brez ostrostrelcev. Izjema je bila le Nemčija in sile antante so kmalu občutile nevarnosti nemških ostrostrelcev. Ti so na dan pobili med 12 in 18 vojakov, vsi pa so nosili njihov podpis, kroglo v glavi.

Vsak nemški bataljon je imel ostrostrelno sekcijo, ki jo je sestavljalo 24 mož. Prvo uradno šolo za ostrostrelce pa je med prvo svetovno vojno leta 1916 ustanovila britanska vojska. Britanci so tudi prvi začeli uporabljati maskirne obleke, ki so zdaj v uporabi v vseh vojskah.

Moderni ostrostrelci delujejo v parih

Pozneje so šole ustanavljale tudi druge vojske. V drugi svetovni vojni so bili zelo znani tudi ruski ostrostrelci, ki so prvi ostrostrelce urili v parih. Eden je bil strelec, drugi pa opazovalec. Na koncu vojne so imele praktično vse vojske izurjene in izkušene ostrostrelce.

V drugi svetovni vojni so med drugim zasloveli Finec Simo Häyhä in Sovjeta Vasilij Zajcev ter Ljudmila Pavličenko. Prav v drugi svetovni vojni so močno napredovale tako puške kot tudi daljnogledi ter strelivo. Bojevanje v jarkih je postalo preteklost, spopadi v naseljih pa so bili vse bolj vsakdanji.

Po drugi svetovni vojni so številne vojske spet začele opuščati ostrostrelce in so tako ponovile napako iz preteklosti. V korejski vojni so ostrostrelci severa, ki so jih urili Sovjeti, naredili velik psihološki pritisk na nasprotnika. Džang Taofang je v 32 dneh na primer pobil 241 nasprotnikov.

Ameriška vojska je morala v vietnamski vojni na novo vzpostavljati ostrostrelske enote. Izjemno uspešna je bila ameriška mornariška pehota. Pri tem sta bila precej znana Carlos Norman Hathcock in Chuck Mawhinney. Prvi ima potrjenih 93 smrtnih strelov, drugi pa 103.

Večina modernih vojsk ima ostrostrelce v svojih bataljonih. Tako so bili ti nepogrešljivi v Iraku in tudi Afganistanu. Prav v Iraku je bil potrjen najdaljši strel z ostrostrelno puško kalibra 7,62 milimetrov (0.308 winchester). V Afganistanu pa je bil z ostrostrelno puško kalibra 12,7 milimetrov potrjen najdaljši smrtni strel na razdalji 2.430 metrov.

Svoje ostrostrelce ima tudi Slovenija

Slovenska vojska je ostrostrelce začela usposabljati že takoj po osamosvojitvi, pravi napredek pa je bil dosežen 20 let po osamosvojitvi, leta 2011.

Spomladi tega leta so pod nadzorom ameriške mobilne enote za usposabljanje končali usposabljanje pripadniki 1. brigade Slovenske vojske, z njimi pa so bili še pripadniki 10., 20., in 74., motoriziranega bataljona in 17. bataljona vojaške policije, enote za specialno delovanje in specialne enote generalne policijske uprave.

V šestih tednih so izvedli 19 strelskih urjenj, urili pa so se tudi v maskiranju, zalezovanju in izvidništvu. Prvo usposabljanje pod vodstvom slovenskih inštruktorjev so izvedli že jeseni istega leta.

V modernih vojskah so ostrostrelci nepogrešljivi. Večinoma so uporabljeni kot podpora drugim enotam v obliki strelcev ali specializiranih izvidnikov. V slovenski vojski je ostrostrelstvo še v povojih, vendar pa so temelje postavili pred dvema letoma in na njih se že urijo tudi takšni specialisti, ki že postajajo nepogrešljivi sestavni del vojske. Z letošnjimi kandidati, smo bili na urjenju tudi mi in v prihodnjih tednih vam bomo v več prispevkih predstavili njihovo delo.