Ko mama otroku niti ne pove, da je v zaporu v tuji državi

Spominjam se, kako sem pred nekaj leti ob enem svojih obiskov v zaporu, na tem vrtu, bila je pomlad, zagledala gospo v vpadljivi rožnati trenerki. Nič ni delovalo, da je v zaporu. Ko smo se z avtom pripeljali bliže zaporskemu parkirišču, pa sem videla, da gre za zelo znano gospo. Bila je gospodarstvenica Hilda Tovšak, ki je v tej graščini preživela pet let svojega življenja, a nikoli ni želela govoriti o svoji zaporski izkušnji pred našo kamero.

Tokrat sem se na isto pot odpravila, da bi govorila s tujko, mlado Italijanko Desiree Marussi, ki je v zaporu pristala pri rosnih 19 letih, kolikor jih ima moja starejša hčerka zdaj. Težko si predstavljam, kaj doživlja tako mlada, ranljiva oseba, kako se mora počutiti, ko se čez noč znajde v sobi z več neznanimi ženskami in ne ve, kaj se bo zgodilo z njo. Več kot leto dni je bila v priporu, ker je bila ves čas zaprta v sobi, vsak dan je lahko šla ven le za dve uri in se sprehajala na notranjem dvorišču zapora. O tem, kakšna težka izkušnja je bila to zanjo, bo povedala v današnji oddaji Svet na Kanalu A.

Zelo me je presenetil podatek, ki mi ga je posredovala vodja sektorja za tretma v URSIKS Lucija Božikov, da je od približno 1400 zaprtih oseb pri nas (štejemo zapor in pripor) kar dobra tretjina tujcev. Število tujcev v zaporih tudi zunaj naših meja vztrajno narašča od leta 2018, kar sovpada s problematiko ilegalnih migracij na tem koncu sveta. Večinoma v zaporu tujci pristanejo zato, ker iz nesreče drugih ljudi, včasih tudi svojih rojakov, želijo narediti sebi korist. Govorimo seveda o kaznivih dejanjih nezakonitega prehajanja čez državno mejo. Tujci predstavljajo velik zalogaj za zaposlene, saj ne poznajo vsi angleškega jezika. Pravila v zaporu in priporu moraš seveda razumeti, zato se v zaporih zelo trudijo na tem področju, da bi bila komunikacija uspešna.

Ker ima večina tujcev ob glavni kazni zapora izrečen tudi izgon iz države, si med prestajanjem kazni ne more prislužiti ugodnosti, ki jih lahko dobijo slovenski državljani, kot so obiski zunaj zavoda, vikendi doma in podobno. Zato zaposleni tujce motivirajo, da kazen prestajajo tako, kot je treba, da lahko čim prej zaprosijo za pogojni odpust. Naproti pa – tistim, ki pravila upoštevajo – ponudijo ugodnosti pri obiskih domačih v zaporu. Lahko jim denimo podaljšajo čas, ki ga preživijo s svojci na obisku, lahko jim omogočijo (to le v zaporu na Dobu in na Igu), da zakonec ali družina z njimi preživi noč v tako imenovanih garsonjerah.

A zanimivo, vsaj v ženskem zaporu na Igu, tujke nimajo prav veliko obiskov. Eden od razlogov tiči v oddaljenosti krajev, od koder prihajajo, saj bi bila pot tudi velik finančni zalogaj za družino, da obišče mamo v zaporu. Drugi, morda še močnejši faktor, kot nam pove Nastasia Živkovič, svetovalka – pedagoginja v ZPKZ Ig, pa se skriva v dejstvu, da mnoge matere svojim otrokom ne želijo povedati, da so v zaporu. "Na njihovo srečo imajo možnost s svojo družino vsak dan vzpostaviti stik po Skypu. Za to imamo namenjeno posebno sobo, v kateri nič ne daje slutiti, da gre za zapor," pove Živkovičeva.

Zaprte osebe, to se ve, spremlja velika stigma. A ta stigma je v primeru ženskih zapornic še večja, še posebno tistih, ki imajo otroke. Sram, ki je pri njih prisoten, in posledično skrivanje, da so v zaporu, lahko kot ženska in mama razumem.

"Tujci niso pogosto povratniki, pravzaprav skoraj nikoli," mi še zaupa Lucija Božikov. Ko prestanejo kazen, jih zaradi izgona tujca iz države, ki sledi, predajo policistom, ti pa jih bodisi odpeljejo do mejnega prehoda, če so iz sosednjih držav, bodisi jih pospremijo do letala, ki jih bo odpeljalo v matično državo, če prihajajo od dlje. Mlada Italijanka, ki je spregovorila za našo kamero, ima danes 21 let. Čez slaba dva tedna bo lahko odšla domov, kar ni tako zelo daleč. Doma je iz Trsta, kjer si želi nadaljevati drugače, kot je živela, preden je prišla v zapor. "Slaba družba, fantje, ki so tudi uživali mamila ... ne, to ne bo več moj svet, ko se vrnem domov," odločno zatrdi zgovorna Desiree.