V soboto zvečer je zavetišče Horjul prejelo klic iz murskosoboškega inšpekcijskega urada, da 16 pasjih mladičev, zaseženih na meji, potrebuje dom. "16 psov je bilo stlačenih v šest majhnih mačjih transporterjev. V enem je bila psička, ki smo jo pozneje izgubili, v ostalih petih boksih pa je bilo še 15 psov. V zapisniku je pisalo, da so hlastali za zrakom in vodo, bili so lačni ... Skratka ena sama beda," je za 24ur.com opisala Polona Samec, vodja zavetišča.
Vzeli so jih in jih takoj testirali na parvovirus, ki je v takšnih primerih precej običajna bolezen. "Takrat je bila pozitivna samo ena psička, ki smo jo takoj odstranili in namestili v karanteno. Ker nismo vedeli, koliko časa so bili psi skupaj v transportu – virus je zelo nalezljiv in za prenos zadostuje že bežen stik – smo takoj v ponedeljek nabavili enormno količino testov, pse začeli testirati na nekaj ur in pozitivne ločevati od drugih. Takoj smo kupili tudi zdravilo, ki jim ga lahko damo šele, ko je okužba potrjena in nič prej. Zdravilo pomaga, a ne dela čudežev. Vse, kar se lahko daje preventivno, pa jim tako ali tako dajemo že od sobote zvečer," je naštela.
Trenutno je negativnih še pet psičkov. "V četrtek ponoči smo šli v Beograd in kupili serum, namenjen tistim, ki so bili v stiku z okuženimi, pa še niso zboleli. S tem mogoče uspemo preprečiti vsaj hujšo obliko bolezni."
Ena psička je boj za življenje žal izgubila v torek. "Prepozno smo jo dobili, znake bolezni je kazala že ob prevzemu. Bila je čisto mirna, ni še bruhala, imela je drisko, ampak to so imeli vsi, saj so okuženi še z giardio in koronavirusom. Najbrž imajo tudi parazite, a to smo že preventivno zdravili in blata nismo niti pregledovali, saj je to v tem trenutku zadnja stvar, ki je pomembna, glede na njihove ostale težave. Nekaj od njih ima tudi epileptične napade, s katerimi se bomo prav tako ukvarjali kasneje, ker moramo zdaj narediti vse, da bodo sploh preživeli."
Pasje tovarne, cvetoč posel
Večina mladičkov je stara okoli šest tednov, trije osem tednov, dva pa okoli tri mesece. "Vsi, razen mogoče petih, so šli absolutno premladi stran od mamice. Ker so različne starosti in različih pasem, sklepamo, da so bili pobrani na več lokacijah. Voznik oz. v tem primeru voznica se usede v avto, na poti pobere vse, kar tisti trenutek imajo, in pelje kupcu," naša sogovornica opiše način prodaje psov s t. i. puppy millov oz. pasjih tovarn.
Tam pse zlorabljajo za zaslužek. "Psi, ki so podobni neki pasmi, živijo v kletkah v nehumanih razmerah med lastnimi iztrebki, njihovo gibanje je omejeno, saj jih imajo tudi po sto ali več. Dajo jim jesti in piti, pospravijo jim tu pa tam, veterinarskih storitev ne dobijo. V kletki čakajo na gonitev. Ko jih sparijo, počakajo, da psica skoti in mladičke prodajajo kot pasemske pse brez rodovnika, za zelo nižjo ceno. Ta psička je samo stroj za rojevanje in ko ne gre več, jo zamenjajo," naša sogovornica opiše agonijo, ki jo ti psi preživljajo.
Preprodajalci te pse pobirajo tako mlade, ker točno vedo, kdaj bodo začeli zbolevati. "Ravno toliko mlade, da jih še dostavijo, potem je pa vseeno, kaj se z njimi zgodi, ker ti ljudje izginejo. Ni več te telefonske številke, ne obstaja več mail, ničesar ni za njimi," še doda.
Od kod so prišli psički, za katere trenutno skrbijo, Samčeva ne ve. "Ker je ženska ene narodnosti vozila avto z registrskimi tablicami druge države in povedala, da se ne spomni, kje je živela, kje bo živela in da naslov na njenem potnem listu sploh ni pravi. Da ne govorim o tem, da smo na pse čakali – kljub temu, da so bili v res poraznem stanju – tri ure, ker je želela tolmača. Ta se je moral pripeljati iz Celja, zato da na koncu ni hotela podpisati zapisnika."
Bolj kot kriminalci so krivi kupci
Tisti, ki na takšen način preprodajajo pse, so kriminalci in ti bodo vedno obstajali. A za to, da imajo posel, so krivi kupci, poudari Samčeva. Povpraševanje je namreč tisto, ki ustvarja ponudbo.
"Vsi prevozniki rečejo, da pse samo peljejo čez Slovenijo v Italijo, a jaz tega ne verjamem, ker je Slovenija polna teh psov! Kaj se dogaja? Ko se nekomu zazdi, se usede na kavico, vtipka v Bolho pomeranec ali maltipoo in dobi oglasov kolikor želi. Vsi, ki trikrat pogledamo na Bolho, lahko takoj ugotovimo, kateri oglas je prevara. Naravnost iz pasje tovarne ga bodo dobili!" je razočarana. "Zakaj je tak način prodaje pri nas sploh dovoljen?" se vpraša.
Kot še pravi, ne razume ljudi, za katere sicer verjame, da imajo žival, ki jo kupijo, zelo radi in bi zanjo storili vse, če seveda preživi, po drugi strani pa ne pomislijo, od kje so jo dobili. "Jaz, če bi to naredila, bi v svojem psu ves čas videla njegovo mamo v kletki, v lastnih iztrebkih, kako koti nove mladiče za nove kupce in kriva sem jaz! To je nepredstavljivo, da ljudem pogled ne seže dlje od lastne želje."
V izgovore, da tega niso vedeli, ne verjame. "To je svobodna odločitev, človek reče: vzel bom to ubogo kepico, ki potrebuje ljubeč dom. To je že res, ampak enkrat bo treba nehati s tem, ker se sicer krog vrti. Še ko greš kupovat avto, s seboj vzameš mehanika in preveriš vse potrebno. Dva klika sta potrebna, da Google vprašaš, kako je kaj s poceni pomeranci in dobiš zadetkov kolikor hočeš."
Bodite pozorni na jasne signale
Prvi opozorilni znak, da kupujete psa s pasje tovarne, je zagotovo nizka cena. Majhni družni psi so najdražji od vseh rodovniških psov, ker je njihova vzreja najtežja. Njihove mame nimajo po 10 mladičev naenkrat, pač pa enega do tri.
"Naj jasno povem, da ti psi pri nas niso rodovniški in niso pasemski pomeranci, maltipooji, pudlji. To je pač pes mešanec, podoben pasmi, ki prihaja iz pasje tovarne. Ne mislim, da so manjvredni, za nas so vredni več kot karkoli, a na koncu, ko bomo sešteli stroške, bo številka višja od cene, kot bi jo plačali pri vzreditelju z vsemi papirji. Da daš za mešanca 500 evrov, ker ima kodrčke in ti doma ali pa na kliniki takole poginja ... Ali pa, če preživi, in veš, da trpi njegova mama, to je neverjetno."
Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, so tuje telefonske številke. "Tudi, če je slovenska številka, se oglasi nekdo, ki ne zna govoriti slovensko tako, kot je treba, začne razlagati, da se dobite na nekem postajališču ali pred nekim trgovskim centrom, na parkirišču, ker bo šel ravno takrat mimo ..."
Seveda vam tudi ne omogočijo, da vidite psičkovo mamo in očeta. "Govorijo, da gre za živali iz ljubiteljske vzreje, da se je čisto slučajno zgodilo, ker imajo oni psa doma ... To je vse velika debela laž! Če ljudje niso sigurni, je to predpogoj, da rečejo, ne bom kupil, ne bom niti poklical. Ker če pride do zasega, potem je torej to v samem štartu nezakonito, torej tudi to, da nekdo dvigne telefon in tega človeka pokliče. In ne kličejo otroci, ampak odrasli, opravilno sposobni ljudje. Pokliče človek, ki se zmeni, da bo nekomu na parkirišče prinesel 500 evrov, to je nedopustno," je jasna Samčeva.
Osebje preživlja pekel, psički tudi. Kako lahko pomagamo?
Za njo in njeno ekipo se je torej pred tednom dni začel pekel, ki še traja. Oskrbniki in veterinarska ekipa se vsako minuto, podnevi in ponoči, borijo za življenja teh nebogljenih psičkov. Tisto, kar trenutno najbolj potrebujejo, je veliko sreče, pravi. "Naredili smo čisto vse, kar smo lahko, da bi preživeli, a smrtnost je v takih primerih višja od 90 odstotkov. Statistika ne laže, upamo, da smo vsaj nekaj naredili, da bi se v tokratni zgodbi malo popravila."
Hrane in zdravil imajo trenutno dovolj, veseli bodo pleničnih podlog, ki gredo v ogromnih količinah. "Ljudi prosimo tudi, naj razumejo, da bomo naslednjih 10 dni – ne glede na izid – bolj al manj neuporabni. Ne moremo odgovarjati na elektronsko pošto, vse ostale stvari bodo morale počakati. Psičkov niti ponoči ne moremo pustiti samih. Če vidiš, da je žival v agoniji, da trpi, je neprestavljivo, da bi ob 22h zaprli in rekli: se vidmo ob 6h, kdor bo še živ. Tisti, ki smo z njimi ponoči, smo tudi podnevi. Uvedli smo stroge karantenske ukrepe – vsi smo v zaščitnih oblekah od glave do pet, zelo moramo paziti, koga spustimo blizu," našteva.
Horjulčke lahko podprete tudi z SMS sporočilom ZH5 na 1919 ali donacijo – vse podatke najdete na njihovi spletni strani in družbenih omrežjih.
Kaj so take mame v smislu epigenetike dale svojim mladičkom, ki jih danes držite v naročju in zakaj morate res premisliti, kje in od koga vzamete pasjega mladička, pa boste izvedeli v jutrišnjem članku!
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.