'Ko je vojna, je vojna za vse'

Evropski poslanec Jelko Kacin je na poslanskem večeru v Kopru predstavil nov predlog za razmejitev na morju, piše današnje Delo. Bistvo Kacinovega predloga je, da mora razmejitev na morju slediti razmejitvi na kopnem na območju nekdanje cone B, ki po drugi svetovni vojni še ni doživela uradnega mednarodnega sporazuma.

"Kopni del cone B meri 516 kvadratnih kilometrov. Od tega pripada Sloveniji 47,6 odstotka površin. Akvatorij pred cono B meri 786 kvadratnih kilometrov. In to morje je treba razdeliti v enakem razmerju kot kopno. Ko je vojna, je vojna za vse," je v četrtek na poslanskem večeru v Kopru dejal evropski poslanec Kacin, navaja Delo.

Predlog, ki bo sprejemljiv za obe državi

"Radi bi pripravili predlog, ki bo sprejemljiv in razumljiv za obe državi. To pa zato, da ugotovimo, koliko razmejitev lahko opravimo sami in za koliko potrebujemo pomočnika iz tujine," je še dejal Kacin. Kacin je po pisanju Dela pozdravil predlog nekdanjega hrvaškega poslanca in strokovnjaka za mednarodno pravo Iva Škrabala o kondominiju predvsem zato, ker hrvaškemu predsedniku in premierju ponuja pojem kondominij.

Kacin sicer ne misli, da bi bil ta mogoč v Piranskem zalivu, ampak je po njegovih besedah nekaj novega, nekaj, o čemer lahko razmišljamo. "Mi smo pomorska država, ki ima in uporablja pravico do izhoda na odprto morje, ima teritorialni stik z mednarodnimi vodami, in to je naše izhodišče. Za njihovo izhodišče samo domnevamo, da bi imeli stik z italijansko državo na morju. Če hočejo tam imeti stik, ga lahko dosežejo tako, da en del vmesnega morja razglasimo za kondominij," je pojasnil.

Kot je dejal, sta v pogajanjih s Hrvaško dve možnosti. "Ali dosežemo dogovor o meji in so potem vsi tisti dokumenti, ki so v njihovih pogajalskih izhodiščih, brezpredmetni, ali pa mora njihov sabor sprejeti sklep, da so ti dokumenti nični. Samo Sanaderjeva izjava je vredna toliko kot Chamberlainov papir - nič," je med drugim dejal Kacin.

Za ohranitev neoviranega dostopa do odprtega morja

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa je ob robu srečanja združenja evropskih senatov v Haagu poudaril, da je ohranitev neoviranega teritorialnega dostopa do odprtega morja za Slovenijo strateškega pomena. Razlogi za to so tako v nespornih zgodovinskih dejstvih kot v slovenski nacionalni gospodarski razvojni strategiji in vlogi Slovenije kot članice EU, na ozemlju katere je križišče petega in desetega evropskega prometnega koridorja in strateški položaj Luke Koper.

Dejal je še, da je Hrvaška od osamosvojitve obeh držav izvedla vrsto enostranskih dejanj, ki niso v skladu z njunimi osamosvojitvenimi akti na dan 25. junij 1991 in predstavljajo vzrok za spor glede meje.