Ko je izvedel, da bo dobil novo srce: 'Večje presenečenje, kot če bi zadel sedmico'

Slovenija se po številu darovalcev na milijon prebivalcev že vrsto let uvršča zelo visoko. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev, je na današnji novinarski konferenci zavoda Slovenija-transplant naštel njegov direktor Andrej Gadžijev.

Letošnje rezultate o številu darovalcev je označil kot zelo dobre in primerljive lanskim, ko smo v Sloveniji po dolgem času presegli 20 darovalcev na milijon prebivalcev.

Do konca septembra so v donorskem programu zabeležili 67 primernih darovalcev, od česar jih je bilo 41 dejanskih, umrli darovalci in darovalke pa so podarili 138 organov. V centru za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa so do konca septembra presadili 91 organov, od tega 45 ledvic, 16 src, 20 jeter in 10 pljuč.

Precejšen napredek pa na zavodu opažajo tudi pri privolitvi svojcev za darovanje organov. Ta je v letošnjem letu precej višja kot lani, saj je do konca septembra kar 80 odstotkov vseh svojcev soglašalo z darovanjem, je poudaril Gadžijev.

Odločanje na podlagi preverjenih informacij

"Opredelitev za darovanje za časa življenja lahko zelo razbremeni svojce," je poudarila bolnišnična transplantacijska koordinatorica Barbara Hudournik. Zagotovila je, da pogovore o darovanju s svojci vedno začnejo po potrjeni smrti, ob čemer se pogosto pogovarjajo o pokojniku, njegovem življenju in željah, s ciljem, da bi razčistili vse nejasnosti in strahove v povezavi s postopki darovanja organov.

"Moj cilj je, da dosežemo rezultat, ki je najbolj v skladu z željami pokojnika in svojcev. Če svojci čutijo, da so tudi njihovi strahovi in vprašanja naslovljeni, se ustvari stanje zaupanja, v katerem se počutijo družine dovolj varne, da lahko privolijo v darovanje. Ko pa to enkrat naredijo, pa je to za njih običajno olajšanje oziroma najdejo v tem pogosto tolažbo," je poudarila. Kot najtežje je izpostavila situacije, ko se družinski člani ne strinjajo glede darovanja organov.

Na zavodu Slovenija-transplant si želijo, da bi se ljudje za darovanje odločali na podlagi preverjenih, jasnih in etično podprtih informacij. S tem namenom so prenovili spletno stran zavoda, ki jo vidijo kot pomemben prostor za podajanje kredibilnih in preverjenih informacij o darovanju organov splošni, strokovni javnosti, bolnikom in medijem.

"Odločitev o darovanju naj bo svobodna, brez prisile," je poudaril Gadžijev. Po njegovih pojasnilih se lahko za darovanje organov opredeli vsaka oseba, ki je dopolnila 15 let starosti, kot darovalec pa je primeren popolnoma vsak med nami, "od novorojenega otroka pa do starostnika, starega tudi prek 90 let", je izpostavil.

Izkušnja iz prve roke: Janko dobil novo srce

61-letni Janko Kozel, ki prihaja s Ptuja, je prejemnik srca. Zaradi nenadnega hudega popuščanja srca leta 2018 je potreboval zdravljenje s presaditvijo. Danes dela kot natakar. Zvedav in komunikativen gospod, ki rad živi, rad osrečuje druge, rad razširja srčnost. O trenutku, ko je izvedel, da bo dobil novo srce, pravi: "Večje presenečenje, kot če bi zadel sedmico." Pravi, da se je pomembno zavedati, "da nihče ne umre zato, da bi mi živeli".  Vsem, ki čakajo in so v stiski, pa svetuje: "Bodite mirni, zaupajte in verjemite zdravnikom. Verjemite, da vam želijo najboljše. Upajte, ne obupajte."

Prisluhnite njegovi zgodbi: 

Po podatkih zavoda je bilo v začetku oktobra na čakalnem seznamu za presaditev organa 177 bolnikov. Povprečna čakalna doba za srce je 250 dni oziroma 50 dni za urgentne presaditve srca, za ledvico približno 370 dni, jetra 67 dni in za pljuča 91 dni.

Do konca septembra se je v Nacionalnem registru opredeljenih oseb glede darovanja organov po smrti opredelilo skupaj 1315 oseb, od tega 1302 za darovanje in 13 proti. Med opredeljenimi prevladujejo ženske (67 odstotkov), več kot 60 odstotkov pa je mlajših od 39 let.

Največ opredeljenih sodi v starostno skupino 29–38 let (32 odstotkov), sledi starostna skupina 19–28 let (29 odstotkov) in skupina 39–48 let (20 odstotkov). Do konca septembra je bilo vpisanih v register skupaj 14.899 ljudi, le 95 oseb je izrazilo nasprotovanje darovanju.

Pred evropskim dnem darovanja organov in tkiv, ki bo v soboto, pa so v državnem zboru odprli razstavo Moja brazgotina, moje življenje, ki jo je v okviru kampanje z naslovom Transplantacija – zgodba o partnerstvu organiziralo Slovensko društvo Transplant v sodelovanju z zavodom Slovenija-transplant. Na razstavi so predstavljene umetniške fotografije fotografa Mirana Juršiča, ki govorijo o strahu, žalosti, jezi in razočaranju, hkrati pa tudi o pogumu, bitki in upanju za življenje, so izpostavili v DZ.

Ob otvoritvi razstave so zbrane nagovorili predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica odbora DZ za zdravstvo Vera Granfol, predsednica Slovenskega društva Transplant Nina Žitek in namestnica direktorja Zavoda Slovenije Transplant Danica Avsec. Razstava bo v DZ na ogled med 13. in 20. oktobrom 2023.