Ko je breme v zaporu preveliko

28. aprila 2007 so pravosodni policisti odprli samsko sobo ljubljanskega pripora na Povšetovi. Takrat Plut ni bil več pri življenju, ni mu bilo pomoči. Njegov tedanji zagovornik Andrej Žabjek se po 16 letih danes še vedno sprašuje, ali ne bi morebiti Plut, ne glede na grozodejstva, ki jih je zagrešil, na tem planetu lahko naredil še kaj dobrega? 

"Me je stalno klical, pa tudi tisto dekle je klical. Zelo sva bila v kontaktu. Potem sem pa jaz šel na dopust v tujino, bilo je za prvomajske praznike ... In sem dobil obvestilo, da je storil samomor. Mi je hudo in imam malo slabe vesti, ker me takrat ni bilo tukaj," iskreno priznal Andrej Žabjek. Ne glede na to, da se pred umorom na Jančah nista poznala, da nista stkala prijateljskih vezi, da se zaveda, kakšna grozodejstva in doživljenjske bolečine je svojcem svojih žrtev Plut povzročil, to kaže na to, kako samomor vedno prizadene veliko število ljudi. Vsak samomor zareže zelo globoko v srca vseh, ki neko osebo poznajo, in vsaka od teh oseb ima določene občutke krivde. 

Tudi sama imam izkušnjo samomora, a ne v bližnjem sorodstvu. Šlo je za sosedo v kraju, kjer sem odraščala. Bila je starejša, nikoli se nisva družili. A vsako leto, ko sem jaz prodajala naše šolske izdelke, s katerimi smo zbirali sredstva za otroke s težavami, je kupila enega od ponujenih izdelkov. Bila je zelo prijazna, enkrat mi je ponudila tudi čokolado. A čutila in videla sem že tedaj, da je to nesrečna oseba, morda depresivna ... No, ko se je pognala v smrt, sem se, čeprav sem bila še mladoletna, spraševala tudi jaz, ali sem naredila dovolj, da bi ostala na tem planetu? Kaj bi bilo, če bi večkrat potrkala na njena vrata? Bi bilo drugače?

Z ekipo smo se odpravili v najbolj tesen slovenski zapor, v katerem je tudi največji pripor v državi. 182 ljudi se stiska na Povšetovi v Ljubljani, od tega je kar 142 pripornikov. In vsi, ki prestopijo prag dotrajanega zapora (novega ravno gradijo), se najprej ustavijo pri pedagogu zapora, ki opravi z vsemi razgovor. Fulvio Dovgan že tri desetletja pomaga zapornikom v duševnih stiskah in skuša detektirati tiste, ki so samomorilno ogroženi. Za oddajo Svet na kanalu A je predstavil, kako poteka takšen pogovor in na kakšen način človeka sooči s tem, da morda razmišlja o končanju svojega življenja. "Čutim, da se slabo počutite, da niste v dobri koži, da imate črne misli. Ali imate morda namen vzeti si življenje? Imate namen storiti samomor?" so stavki, s katerimi kmalu sooči svoje sogovornike. Treba je povprašati naravnost, nam je povedal  Dovgan. To seveda velja tudi za ljudi v stiski zunaj zaporov. 

V kolikor Dovgan določene pripornike, ki čakajo na razplet na sodišču, ali pa  zapornike, ki kazen že prestajajo na Povšetovi, ocenjuje kot samomorilno ogrožene, jih uvrsti na svoj seznam in za te osebe tudi pripravi program, ki lahko zajema tudi pogosto nadziranje pripornika ali zapornika v sobi. Praviloma  takšnega ne nameščajo v samske sobe, razen takrat, ko gre za specifične osebnosti, ki težko sobivajo v skupini. "Pravosodnim policistom lahko naložim, da gre samomorilno ogroženo osebo preveriti zelo pogosto. Lahko celo na 15 minut, in to tako podnevi kot ponoči," še doda specialni pedagog. 

Več pa zvečer v oddaji Svet.