Teroristični napadi v Franciji, ki so vzeli 17 življenj, večinoma ustvarjalcev satiričnega časnika Charlie Hebdo, za Evropo pomenijo novo realnost. O tem, kakšna je ta realnost, kdo je kriv, da je do napadov prišlo, kdo bi jih lahko preprečil in kaj še lahko pričakujemo, so govorili tudi v tokratnem TV Klubu z Darjo Zgonc v oddaji 24UR.
Marjan Miklavčič, nekdanji direktor varnostno obveščevalne službe, je na vprašanje, ali bi napad na Charlie Hebdo, časnik, ki so mu skrajneži že dolgo grozili, lahko preprečili, dejal, da očitno res gre za slabo delo varnostne službe, kar že priznavajo tudi francoske oblasti: "Če gledamo samo vstop v zgradbo časopisa, se vidi varnostni "kiks". Prav tako je bilo tudi veliko podatkov, da gre za visoko stopnjo tveganja. Urednik časopisa je imel na primer že dve leti policijsko spremstvo, neprestano so prejemali grožnje, novinarko maroškega rodu so eno leto skrivali celo v Ljubljani … Vse to kaže na to, da bi morali biti ukrepi varnostno obveščevalnih služb v tem primeru bolj aktivirani."
Miklavčič tudi meni, da novi napadi niso izključeni: "Svet je 11. septembra stopil v globalno vojno proti terorizmu. Ni je dobil. Terorizem vedno prihaja na plano v nekih novih oblikah. V tem času se je zgodil London, Avstralija, Madrid … Najhujše teroristično dejanje zame pa je napad na šolo v Beslanu. Teroristi gredo res v skrajnosti – mati, opasana z eksplozivom, gre ubijati tuje otroke!"
Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede pravi, da je bil teroristični napad v Franciji v prvi vrsti napad na svobodo mišljenja in izražanja, da pa je težko reči, ali gre za napad na medije ali na zahodno politiko. "To je napad na enega glavnih temeljev zahodnega sveta, se je pa zgodil v kontekstu svetovne geostrateške ureditve, ki ji že dolgo dominira zahod, večina islamskih družb pa je potisnjena na obrobje. Tam živijo v težkih razmerah, to pa generira pojave radikalnih skupin."
Tajnik islamske skupnosti pri nas, Nevzet Porić, je dejal, da slovenska islamska skupnost dogajanje v Franciji ostro obsoja: "To je terorizem!" Je pa poudaril, da jih skrbi poročanje v zvezi s to temo: "Ta dejanja so storili ljudje, ki imajo ime in priimek. Islam na zahodu ni subjekt, to je religija, ki ji pripadamo, mediji pa kdaj tudi pri nas delajo resničnostni šov in po svoje spodbujajo, da bi se tudi tukaj kaj zgodilo, in zato smo zaskrbljeni."
Francozi so se po napadih te dni začeli spontano zbirati v podporo žrtvam. Miklavčič meni, da je to nova paradigma odzivanja na te napade: "Evropa je stopila skupaj. Po drugi strani pa je utopija razmišljati, da bomo živeli v svetu absolutne varnosti. Takšni dogodki se bodo še dogajali, in temu se je treba zoperstavljati z vsemi sredstvi, ne le obveščevalnimi."
Črnič medtem meni, da ne gre za zelo nov način odziva na vnesen strah: "Takrat družbe stopijo skupaj. Podobno so reagirali v ZDA po napadih 11. septembra. Spomnimo se, kako Američani dolgo niso mogli razumeti, ko so začele iz Evrope prihajati kritične analize, da smo morda tudi Zahodnjaki soodgovorni. Danes smo v Evropi najbrž v podobni situaciji, upamo pa lahko, da bomo iz nje prišli prej, kot so Američani, in se bomo lahko kmalu začeli spraševati ne le o boju proti simptomom bolezni naših družb, ampak tudi o odpravljanju temeljnih vzrokov."
Na vprašanje, kakšne bodo posledice napadov za islamsko skupnost v Franciji, kjer živi skoraj 6 milijonov muslimanov, je Porić dejal, da je to kompleksno vprašanje. Nenazadnje ima Francija veliko priseljencev, ki živijo v precej kaotičnih razmerah. "Zato je težko predvideti, kaj se bo zgodilo. A zaradi te socialno-družbene krize dobivajo podporo skrajna razmišljanja in s tem se bo Francija morala soočiti. Mi se tukaj sploh ne zavedamo, v kakšni situaciji živijo muslimani v Franciji in kakšna je sploh podoba priseljenske družbe. Tudi v Ljubljani – če se vrnemo sem – sramotno je, da se muslimani podobno kot v Franciji zbiramo v neprimernih prostorih. Iz tega se rojevajo frustracije, katerih posledica so ekstremne reakcije."
V Franciji medtem vladajo poostrene varnostne razmere, predvsem zaradi strahu, da so bili napadalci del neke večje teroristične mreže. Tudi Miklavčič meni, da podatki kažejo, da je šlo za širšo mrežo: "Na eni strani na to kaže izurjenost napadalcev – nekje so se morali uriti, dobiti podatke … Najbolj pa me fascinira podatek glede logistične podpore – oboroženi so bili z raketometi, kalašniki, z eksplozivnimi sredstvi. Vse to kaže na širšo logistično in finančno podporo."
Po terorističnih napadih so se sicer na hitro sestale varnostne službe številnih evropskih držav. V Veliki Britaniji so zaskrbljeni zaradi izjave tamkajšnjih oblasti, da je napad na Otoku le še vprašanje časa. Tam naj bi teroristične organizacije napade načrtovale s pomočjo džihadistov, ki so se vrnili iz Sirije in Iraka. "V zadnjih mesecih naj bi preprečili vsaj tri napade, med scenariji pa naj bi bila tudi razstrelitev potniškega letala ali streljanje iz vozil," je iz Londona poročal dopisnik oddaje 24UR Brane Kastelic. "Nič kaj vzpodbudna ni niti napoved, da se vseh napadov ne da preprečiti, in da bo skrajnežem kakšen prej ali slej uspel," je še dejal. Tudi na Otoku sicer veljajo poostrene varnostne razmere, tamkajšnji obveščevalci pa pravijo, da bi za učinkovitejše delo potrebovali boljši dostop do digitalnih podatkov.
Slovenska vlada je ob dogajanju v Franciji ocenila, da je Slovenija varna, ne pa tudi imuna na tovrstno dogajanje. Miklavčič ocenjuje, da Slovenija je varna: "Sestal se bo svet za nacionalno varnost, določeni ukrepi se že izvajajo, policija je dobila priročnike glede boja proti terorizmu, morda se bo v smislu pravnih podlag predrugačila tudi migrantska politika. Zaenkrat se nimamo česa bati."
Črnič pa je ob tem dejal, da je sicer razumljivo, da zaradi časovne bližine dogodka trenutno ospredje sili vprašanje varnosti, da pa je to le eden od vidikov dogodka. Pri tem je spomnil na dogajanje po 11. septembru: "V imenu boja za svobodo, smo si to svobodo krepko odškrnili. Svobode je vse manj. V tem smislu imajo napadalci razlog za veselje – vsak tak dogodek zahodni svet spremeni. Odzivom na takšna dejanja je zato treba dodati še politični odziv, ki bo začel reševati vzroke – gre za globalno neravnovesje, kjer islamske družbe izgubljajo, in kjer se bo tudi na Zahodu začelo izvajati bolj učinkovite politike integracije. Francija je ena od družb, kjer imajo s tem velike težave."
