Komaj 19-letni Peter Jamnik svoje dneve preživlja "na hodniku" Start-up šole Hekovnik in, kot pravi njegov mentor Kristijan Pečanac, ni tipičen milenijec. Skupaj z dvema oziroma tremi prijatelji mu je pred dobrim letom uspelo pridobiti investicijo bolgarskega, slovenskega in srbskega sklada. Kot pravi sam, ne gre toliko za investicijo kot neke vrste štipendijo. "V nas, ki se ukvarjamo s podjetništvom in programiranjem, so videli neki potencial. A smo morali odpreti podjetje, da so oni lahko vložili denar. Ukvarjamo se s chatbotom, računalniško inteligenco. Gre za neke vrste osebne asistenco za prehranske dodatke," pojasni Peter.
Ideja je v tem, navdušeno pripoveduje, da milenijci, torej nihče, ki je star 19, 20 let ali nekaj več, ne uporabljajo več spletne pošte, vse se dogaja na Snapchatu, Instagramu, FB. 'Chatboti' so zelo priljubljeni, ker lahko z njimi dosežeš mlajšo generacijo in imaš večji odziv, našteva. "S tem, ko nekomu pošljemo na messenger neki trigger oziroma sprožilec v obliki sporočila, prek njegovega odziva s pomočjo graf baze nevronske mreže razvijajo svoj sistem, učimo svojega chatbota, da zna govoriti in se sporazumevati, da zna uporabnikom tudi svetovati, da imajo boljši spomin, boljšo motivacijo," pojasnjuje mladenič.
Mladina in prehranski dodatki
Začudi me, da mladina uporablja prehranske dodatke, a me Jamnik prepriča, da "študentje to kar precej uporabljajo, da se lahko dlje časa učijo, si bolj zapomnijo. Že kofein in vitamin C sta denimo dodatka, obstajajo pa seveda še druge sestavine, ki se dobijo v obliki tablet ali praškov."
In zakaj bi bila uporaba prehranskih dodatkov nekaj dobrega, zakaj bi nekdo posegel po tabletah vitamina C, če lahko poje pomarančo? "Eno je, ali je to dobro, drugo pa je, ali je smiselno oziroma uporabno. Če imaš denimo podjetje, kjer je osem zaposlenih, pa veš, da bodo na koncu meseca dva odpustili, pri čemer jih sedem jemlje te dodatke in lahko zato brez težav delajo od osmih zjutraj do 23. ure zvečer, ti pa tega ne jemlješ in boš lahko delal le do 19. ure, je logično, da boš ti tisti, ki bo odletel. Zato si na neki točki morda celo prisiljen, da to vzameš," je prepričan sogovornik.
A smisel življenja vendar ni, da si ves dan v službi, ga pobaram, a ima Jamnik odgovor tudi na to dilemo: "Saj ni nujno, da delaš cel dan. Ti lahko imaš dodatek, ki ti pomaga, da si bolj zdrav, ki ti pomaga izboljšati ali zaščititi možgane. To niso najbolj toksične stvari, ki bi ti možgane uničile."
Z osebnim asistentom za prehranska dopolnila meri na ameriške študente
Uporabnikov oziroma ciljne publike osebnega asistenta v Sloveniji ne naslavljajo, pravi Jamnik. "Konkretno ciljamo na študente v San Franciscu in na vzhodni obali ZDA. Tam niso tako konservativni, poleg tega poteka večja bitka, tekmovalnost med študenti Harvarda, Standforda ... Šolnina veliko stane, zato je po tem večja potreba. Zdaj smo v testni fazi, imamo majhno bazo, par sto ljudi, na katerih izvajamo testiranja," pojasni 19-letnik.
Asistent ti svetuje, kaj potrebuješ, kje lahko to kupiš, kakšni so stranski učinki, našteva in dodaja, da verjame, da je to veliko bolj varno, kot če bi sami eksperimentirali. Prihrani ti tudi veliko denarja in časa, še doda.
Končni izdelek bo asistent, ki ne bo deloval po principu, da ga nekaj vprašaš, dobiš odgovor in potem odideš, temveč se zaradi spremembe in napredkov v razvoju dodatkov ter menjave trgovin na koncu vračaš k njemu, saj se je s konverzacijo na neki način učil od tebe, pojasnjuje. "Ker mu daš veliko podatkov, se boš na neki točki raje obrnil nanj, ki te že pozna, torej spet prihraniš na času, poleg tega pa dobiš bolj kvalitetne podatke," dodaja.
Presenečena nad njegovim razmišljanjem me zanima, kaj sicer počne v življenju, kaj mu pomenijo prijatelji, morebitne simpatije, šola, potovanja, a me prekine z besedami, da osebno uživa v tem, kar dela, "zato mi ni problem biti tukaj od jutra do večera. Če bi pa pogledal mojo generacijo, niso vsi takšnega mnenja."
Pomembnejša je povezanost prek spleta
Dotakneva se tehnologije, ki spreminja tudi razmerja med odnosi, in znova ostanem brez besed, ko mi pojasni, da mu povezanost prek spleta pomeni več kot pivo s prijateljem v nekem lokalu.
"V bistvu mi večji adrenalin povzroči pisk ali lučka na telefonu, da sem dobil neko sporočilo. Vsaj v povprečju se ti sprosti več seratonina, ko zapiska telefon. Jaz veliko bolj komuniciram prek telefona kot v živo. Zdi se mi bolj ekonomično, na tak način optimiziram čas," o razlogih za takšno ravnanje pove sogovornik.
Moram priznati, da me je razmišljanje mladega podjetnika na trenutke presunilo. Začutila sem, da bi besede, ki jih je izrekel, bolj sodile k nekomu, ki ima za seboj že kakšno življenjsko izkušnjo. Sama bi mu raje privoščila brezskrbno odraščajoče obdobje oziroma le s fakulteto povezane dejavnosti. A izbira je njegova. In takšnemu entuziastu ne gre jemati volje do življenja oziroma ustvarjanja v podjetništvu.
