Golob ni prišel na sejo Knovsa: 'Za prisilno privedbo nimamo pristojnosti'

Po besedah Janeza Žaklja Knovs nima pristojnosti, da odredi prisilno privedbo. "Komisija je sprejela sklep, da se na podlagi vseh opravljenih razgovorov v zvezi s postopkom izvedbe aretacije domnevnih vohunov pripravi in sprejme mnenje, ki bo na voljo preiskovalnim komisijam," je Žakelj zapisal na družbenem omrežju X. 

"Pred mediji je Golob zatrdil, da bo dokazal s pričami in dokumenti, da govori resnico in zavrgel trditve Bobnarjeve in Lindava. Mi smo mu dali to priložnosti, ki je žal ni izkoristil," je dogajanje v oddaji 24UR ZVEČER komentiral Žakelj, ki dodaja, da je dolžnost komisije, da preveri, ali je Golob naročil kaj, kar bi lahko ogrozilo nacionalno varnost. 

Golobov kabinet smo vprašali, zakaj se premier ni udeležil seje. Kot so nam pojasnili, so pristojnosti in naloge Knovsa jasno opredeljene v zakonodaji ter drugih aktih, ki urejajo delovanje tega delovnega telesa DZ. "Predsednik vlade spoštuje aktivnosti delovnih teles DZ in učinkovito izvajanje zaupanih jim funkcij. Nadzor komisije se nanaša na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Ker predsednik vlade ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, jih tudi ne more komentirati. Na prejeto vabilo komisije se je zato opravičil," so zapisali v Golobovem kabinetu. 

Golob bo tako pričal pred drugo komisijo, ki jo vodi poslanec njegove stranke Gibanja Svobode. "Očitno se bolj varno počuti tam in se boji pričati pred komisijo, v kateri ima večino opozicijska NSi," meni Žakelj. 

Žakelj je že oktobra napovedal, da bodo v zvezi z očitki, da naj bi se premier Robert Golob vpletel v aretacijo ruskih vohunov, nadaljevali pridobivanje podrobnejših pojasnil. Po pogovorih, ki so jih opravili z direktorjem Sove, NPU, generalne policijske uprave, so namreč ugotovili, da se vsa dejstva niso skladala. V začetku novembra je nato Žakelj sklical dve zaprti nujni seji, ene od njih sta se udeležila tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v.d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. 

"Aretacija je bila odložena, to je dejstvo. Policija je bila pripravljena že na prvi možni termin (28. novembra lani). Odlog je predlagal direktor Sove," je vsebino iz zaprte seje Knovsa razkril njen predsednik. Direktor Sove Joško Kadivnik trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnarjeva in Lindav pa vztrajata pri tem, da ga je zahteval Golob. 

Po besedah Žaklja je Kadivnik kot razlog za zamik aretacije navedel strokovni razlog, češ da bi zaradi aretacije tuje obveščevalne službe lahko vplivale na potek drugega kroga lokalnih volitev in na trojni referendum, ki je bil sicer dan pred 28. novembrom. Ob tem se je Žakelj vprašal, kakšen interes bi lahko imele tuje obveščevalne službe z vplivom na lokalne volitve.